Nedelja, 25. 6. 2017, 15.31
6 let, 6 mesecev
Center Navak: drzen srbski koncept izobraževanja dobrih voznikov #foto
Srbski koncept vzgoje dobrih voznikov nastavlja ogledalo Sloveniji #foto
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,90
Obiskali smo srbski nacionalni center varne vožnje Navak, ki se nahaja 45 kilometrov od Beograda. Imajo zanimiv, drugačen in predvsem drzen pristop k izobraževanju voznikov ter edini v regiji ponujajo tudi najzahtevnejše treninge za voznike protokolarnih vozil in varnostnih spremstev, kjer vozniki dobijo lekcijo vožnje v stilu Jamesa Bonda. Nimajo inštruktorjev, temveč trenerje varne vožnje, programov niso kopirali, ampak so razvili svoje.
2.950 metrov dolga steza z 1,2 kilometra ravnine, široke kar 15 metrov, za vaje pri visokih hitrostih. Dinamična površina, dolga 300 metrov in široka 35 metrov, za posebej zahtevne vozniške manevre.
Osem hektarjev velik terenski poligon z različnimi ovirami, tudi skalnato potjo in bazenom za bredenje ter nakloni od 25 do 45 stopinj.
Program Formula Experience – vožnja s 350-kilogramskimi formulami serije predator, ki omogočajo zmogljivosti, primerljive z avtomobili z močjo od 600 do 700 "konjev" (cena od 150 evrov).
Šola "drifta" z abarthom 124
Različni programi treningov varne vožnje: od začetnikov pa do posebnega treninga za voznike varnostnega spremstva.
Infrastruktura: TV-studio, bencinska črpalka, multimedijska dvorana, garaže s pralnico, različni simulatorji in trenažerji varne vožnje, signalizacija in merilna oprema.
Prometna varnost: vaše mnenje | Foto: s Seatovo ateco po terenskem poligonu
Video: S seatom ateco v avtomobilsko plezališče – "offroad" terenski poligon v Navaku
V Navaku imajo tudi zgledno urejeno avtomobilsko plezališče, kjer lahko voznik spozna vse ključne prvine terenske vožnje. Prepreke so zasnovane tako, da je na njih mogoče preizkusiti delovanje vozniških sistemov za premagovanje zahtevnih elementov vožnje zunaj asfalta. Gre za različne strmine, bočne naklone, bredenje čez vodno oviro …
Mi smo tokrat na mejo terenske telovadbe popeljali Seatov prvi športni terenec ateco. Pri ateci izpostavljamo predvsem dobro delovanje elektronske zapore diferenciala, sistem za spust po strmini in terenski vožnji prilagojen sistem nadzora okolice. Kamere zagotavljajo dober pregled nad ovirami, ki bi utegnile poškodovati vozilo.
Po stezi v Navaku: Seat leon cupracer TCR DSG – izkušnja pravega dirkalnika za 90 tisočakov
Srbija kot obljubljena dežela off-road turizma: terenski rodeo prek dežele žarov in gostoljubnih ljudi #video
Vizija očeta in sina, ki odlično razumeta mobilnost
Mladen poudarja, da večina centrov varne vožnje v regiji kopira programe in modele treningov od velikih organizacij oziroma motozvez, recimo avstrijske, nemške … Pravi, da je tako tudi v Sloveniji.
Dobrih pet ur vožnje od slovenske prestolnice, 45 kilometrov pred Beogradom, ob nekdanji avtocesti bratstva in enotnosti, je sredi rodovitnih ravnic zrasel sodoben center varne vožnje. Po zasnovi je nekakšen hibrid med klasičnimi zahodnoevropskimi centri varne vožnje in dirkališčem. Gre za vizijo očeta in sina, Mirka in Mladena Alvirovića, ki sta želela Srbom ponuditi zanimiv in kar se da realen pristop k učenju veščin na poti do varnejših cest. Izkušeni tandem, ki se že vse življenje ukvarja z avtomobili in prometom, se je naloge lotil resno, s šestletno raziskavo trga in vozniških navad v regiji. Mladen Alvirović, ki je med drugim pet let delal na stezi Vairano znanega centra vozniške akademije Quattroruote, je zasnoval drzen koncept izobraževalnega programa, ki ne kopira avstrijskih in nemških centrov, pač pa ponuja nabor tečajev, ki jih na poti do preprečljivega obvladovanja avtomobilov v bližnji in daljni okolici ne ponuja praktično nihče.
Mladen je za Siol.net razložil, kako se lotevajo reševanja izzivov varnejših cest in zakaj je Navak vedno bolj zanimiv tudi za goste iz tujine in velike avtomobilske proizvajalce.
Profil varnega in dobrega voznika srbski strokovnjak za varno vožnjo ter avtomobilski novinar Mladen Alvirović opiše tako: "Varen voznik ni zgolj tisti, ki upošteva vse prometne predpise, temveč tisti, ki zna predvidevati in primerno reagirati na reakcije drugih udeležencev v prometu."
Okoli deset milijonov evrov vredna naložba temelji na drugačnem pristopu do izobraževanja.
Navak je zgodba o uspehu. Deset milijonov evrov vredna investicija v nacionalni center varne vožnje je bila drzna odločitev dveh pogumnih mož. Danes je to že mednarodno prepoznaven center, na katerem se poleg drugih vsebin, povezanih z vozniškim znanjem, odvijajo tudi avtomobilske predstavitve velikih proizvajalcev. Programski direktor, 40-letni Mladen Alvirović, je zasnoval program, ki voznikom prinaša uporabno znanje in zabavo, centru pa dobičkonosnost, razvoj in zaposlitve z dobrim plačilom. V Navaku v ospredje postavljajo kakovost. Pri infrastrukturi, kadru in storitvah.
Stezo v Navaku so si zamislili tako, da omogoča vožnjo pri hitrosti, ki so še razumljive običajnemu vozniku. Tako dejansko lahko testira sebe in vozilo, do meja svojih sposobnosti.
"Glavna posebnost Navaka je v tem, da ni zasnovan kot dirkalna steza in hkrati ni projektiran kot klasičen center varne vožnje, recimo kot Vransko pri vas. Jasno nama je bilo, da s klasičnimi programi varne vožnje ne moremo preživeti. Prav tako smo se zavedali, da potrebujemo več kot le dirkališče, saj ni piste na svetu, ki ne bi imela izgube, če se ukvarja zgolj z osnovno dejavnostjo. Ko sem delal po svetu, sem dolgo razmišljal, kaj je pravi koncept takega centra, kakšna infrastruktura je dobičkonosna, kaj izgublja denar ter predvsem zakaj ga izgublja. Tako sem ugotovil nekaj, za kar menim, da je zmagovalni recept. Čeprav je Srbija je daleč stran od glavnih poti, od prave Evrope, imamo mednarodne dogodke velikih avtomobilskih proizvajalcev. To pomeni, da smo zadeli bit, koncept takega centra. Gre za koncept centra za testiranje vozil in za najrazličnejše treninge vožnje."
Vaje v Navaku se izvajajo pri visokih hitrostih. Izogibanje oviri se recimo izvaja pri hitrosti med 80 in 90 kilometri na uro. Trenerji pravijo, da so reakcija avtomobila, gum, zvok in stres v tem primeru mnogo bolj primerljivi s kritično situacijo na cesti, zato se voznik po treningu zaveda, kaj prinese hitrost, kako obvladati stres in pravilno ter pravočasno reagirati na nevarnost.
Vsak ovinek ima svojo nalogo
Mladen pravi, da je konfiguracija voznih površin projektirana tako, da ima vsak kvadratni meter asfalta jasno določeno vsebinsko nalogo:
"Vsak zavoj, na katerem ste danes vozili, ponuja določene elemente za točno določen del vozniških vaj. Ko vse zavoje zložite skupaj, dobite zanimivo celoto, ki ponuja tudi elemente tehnično zahtevne dirkalne steze. Posebnost je tudi v tem, da nima topografije, vzponov in spustov. Res je, da topografija ponuja zelo atraktivno vožnjo, ampak taka steza je pisana na kožo le tistih ljudi, ki res že znajo voziti dobro. Običajni, neprofesionalni vozniki pa so na stezi brez topografije varnejši v primeru napake. Stoodstotno so varni.
Voznik, ki pride k nam, se bo lahko učil pri hitrostih, ki so v njegovi glavi visoke, a hkrati ne previsoke, da bi bilo prenevarno. Steza je res zanimiva in še vedno dovolj zabavna in zahtevna tudi za profesionalne voznike, kot ste na primer vi, avtomobilski novinarji."
Dogajanje na cesti je merilo
Za najzahtevnješe voznike, kar se zabave in ostrine tiče imajo pripravljene tudi 350-kilogramske enosede formule serije predator.
"Vse vaje izvajamo pri realnih hitrostih. Pri nas ne obstaja vaja pri hitrosti, nižji od 60 kilometrov na uro. Zgornja meja hitrosti pri naših programih je kar 160 kilometrov na uro. Ne simuliramo voznih reakcij v nerealnih pogojih, saj želimo, da človek razume, kdaj se nekaj zgodi in zakaj se to zgodi. Poglejte primer drsne hidravlične plošče, ki jo ima večina centrov. Voznik nanjo zapelje s približno 40 ali 50 kilometri na uro. Voznik sicer dobi idejo, spozna reakcijo, a v podzavesti se zaveda, da je bil na drseči, mokri površini. Prepričan je, da bo na suhi cesti pri hitrosti 80 ali 100 kilometrov na uro lažje obvladal avtomobil. Velika napaka in povsem zgrešen cilj.
Izguba oprijema na suhem asfaltu in pri višji hitrosti je precej bolj realna in dramatična izkušnja kot na drsni hidravlični plošči.
Reakcija avtomobila pri hitrosti 40 kilometrov na uro je bistveno drugačna od odziva avtomobila, ko na suhi cesti pri hitrosti 80 ali 100 kilometrov na uro nenadno izgubi del oprijema in postane nestabilen. Če ne veš, kako je to videti v realnih pogojih, dejansko ne veš, česa sploh ne veš oziroma znaš. Zato v Navaku vse delamo v čim realnejših pogojih. Vozniku pokažemo, česa ne ve in ne zna, in to je iztočnica za učenje vožnje, da ga res naučimo vrhunske natančnosti reakcij v vožnji. Ljudi tudi naučimo prepoznati meje, lastne in meje tehnike," posebnost programa opisuje avtor vsebin v Navaku, ki je s svojo ekipo znova prikazal zelo usklajeno delo.
"V Navaku vse delamo v čim realnejših pogojih. Vozniku pokažemo, česa ne ve in ne zna, in to je iztočnica za učenje vožnje, da ga res naučimo vrhunske natančnosti reakcij v vožnji. Ljudi tudi naučimo prepoznati meje, lastne in meje tehnike."
Vozniški James Bond, eksplozije in nesreče za voznike protokola, obveščevalce, varnostnike …
Mladen Alvirović je skupaj z očetom Mirkom, starosto avtomobilskega novinarstva v Srbiji, zasnoval projekt nacionalnega centra varne vožnje v Srbiji. Mladen je 12 let preživel v tujini v velikih evropskih vozniških akademijah in na podlagi izkušenj prevzel nalogo vodenja in zasnove vseh vsebin oziroma programov, ki jih ponujajo v Navaku. Danes kot solastnik tudi vodi ta zelo dobro organiziran in zgledno urejen center.
V Navaku imajo tudi najzahtevnejše programe vožnje, ki so namenjeni protokolarnim voznikom in voznikom varnostnih služb, torej tistim, katerih reakcije za volanom dejansko odgovarjajo za življene v kočljivih razmerah. Srbija je zahvaljujoč Navaku ena od štirih držav v Evropi, ki sploh ponuja tako vrsto najzahtevnejšega izobraževanja za voznike. Cena intenzivnega varnostnega programa Security znaša od dva do tri tisoč evrov, vključno s transferji in prehrano. Namenjen je vsem, ki morajo voziti tako dobro, kot se pričakuje od specialnih enot policije, vojske, tajne službe … Cena vključuje vse od prenočišča do pirotehnike, eksplozij, vožnje podnevi in ponoči, analize s psihologom …
Tudi tukaj recimo delajo v realnih pogojih s kontakti med vozili, pri preboju blokade, zapiranju drugega vozila, voznika naučijo, kako izriniti vozilo s ceste pri pregonu, kako voziti v primeru oboroženega napada, mobilnega ali statičnega. Pri njih so se že izobraževali uradni vozniki z različnih veleposlaništev, japonskega, ameriškega, Združenih arabskih emiratov, pa uradni vozniki varnostnih služb, domačih in tujih ministrstev. Pri tem treningu zagotovijo tudi vse avtomobile, ki so po koncu izobraževanja poškodovani zaradi nalog, ki jih morajo kandidati opraviti.
V Navaku ponujajo tudi program vozniškega znanja Security. Gre za izobraževanje protokolarnih voznikov in voznikov obveščevalno-varnostnih služb. Trening traja štiri dni in vključuje tudi eksplozije, kontakte med vozili in v čim bolj realnih pogojih voznika pripelje do najekstremnejših pogojev vožnje.
Podjetni Srb je svoje široko vozniško znanje združil tudi v turistično atrakcijo in običajnim ljudem ponudil tečaj oziroma doživetje pravega filmskega pregona, v katerem lahko v varnem okolju doživijo adrenalin avtomobilske gimnastike. Na program James Bond je menda odličen odziv. Srbski center mobilnosti ima torej veliko stvari, ki jih recimo v Sloveniji, pa tudi kje drugje, ni mogoče izkusiti.
Nimajo inštruktorjev varne vožnje, pač pa trenerje
Med drugačnimi pristopi, po katerih slovi Navak, je tudi pristop k strokovnosti. Za razliko od večine centrov, kjer ekipe sestavljajo inštruktorji varne vožnje, v Navaku govorijo o trenerjih varne vožnje. Mladen Alvirović pojasnjuje razliko:
"Inštruktor je tisti, ki ima program in skupino ljudi, s katero mora predelati program. Trener pa ima program, ki ga mora ustrezno prilagoditi ljudem, ki pridejo do njega. Večina centrov ima na skupino 12 avtomobilov enega inštruktorja, pri nas pa največjo skupino osmih voznikov vodita dva trenerja. Delamo na individualnem pristopu. Kakovost je za nas izredno pomembna, saj ljudje sicer ne bi hodili k nam daleč na vzhod. Delamo res drugače."
V centru Navak imajo smele načrte za širitev. Zemljišča za podaljšanje steze za dober kilometer že imajo. Širili bodo del za razstave, multimedijsko dvorano in dodaten tehnični center kot nekakšne dirkaške bokse. Center se preživlja sam in očitno je, da je poslovno uspešen. Glede na to, da smo bili pri njih že na tretji mednarodni predstavitvi, je jasno tudi, da je skupaj z Beogradom tudi mednarodno precej zanimiva lokacija za ekskluzivne avtomobilske predstavitve.
Tudi v Srbiji je na cesti težavna hitrost, a …
… v Navaku pravijo, da predvsem hitrost reakcij neveščih prehitrih voznikov. Vodja Navaka in avtor večine programov Mladen Alvirović pravi, da je njihov center nastal na podlagi šestletnih intenzivnih raziskav trga in vozniških navad ter znanja v regiji. Podobno kot to počnejo na varnostnem oddelku pri Volvu so tudi v Navaku raziskovali nesreče, govorili z njihovimi povzročitelji ter delali s prostovoljci, ki so se vključili v njihove raziskave vozniških navad. Mladen pravi, da so bili rezultati zelo zanimivi:
V Navaku so v svojih raziskavah ugotovili pa smo, da v primeru hitrosti ljudje predvsem ne reagirajo, nič ne naredijo, da bi nesrečo preprečili.
"Samo 8,7 odstotka voznikov, ki so na cestah, bi vozniški izpit, če bi ga morali delati ponovno, naredili takoj, v prvem poskusu, 37 odstotkov voznikov ima slabše reflekse od povprečja, vsem drugim pa nekaj manjka. To je bila za nas dovolj velika osnovna baza podatkov, da smo vedeli, s kašnimi kandidati se bomo srečevali. V Srbiji glede na poročila policije o prometnih nesrečah kot vzrok prevladuje hitrost. Če bi povzročitelji vozili počasneje, se morda ne bi nič zgodilo ali pa bi bile posledice manj tragične. Ugotovili pa smo, da v primeru hitrosti ljudje predvsem ne reagirajo, nič ne naredijo, da bi nesrečo preprečili. Potem pa so posledice hude. Težava hitrosti je torej to, da večina ljudi v kritični situaciji odločitve o tem, kaj mora narediti, in ta mora biti hipna, sploh ne sprejme ali pa jo sprejme veliko prepozno. Vozniki preprosto zmrznejo in v dveh ali treh kritičnih sekundah se zgodi vse, kar se ne bi smelo. Če bi vozili počasneje, bi imeli več časa za odločitev. Dober voznik ima tudi pri višjih hitrostih možnost preprečiti nesrečo, tega ne gre pozabiti in iz tega dejstva izhajajo tudi naši programi, saj vemo, česa ljudje ne vedo in ne znajo. Tretja težava, ki jo skušamo preprečiti, pa je dejstvo, da ljudje med vožnjo preprosto ne prepoznajo nevarnosti. Predvidevanje je torej velika težava. Voznikom smo pokazali različne fotografije iz morebitno nevarnih vozniških situacij in mnogi niso opazili, kaj se lahko zgodi."
Vsak se mora zavedati, da kroji usodo življenj na cesti
Ko beseda nanese na problematiko varnosti v cestnem prometu, je Mladen zelo neposreden in realen: "Večje varnosti v cestnem prometu ne bomo zagotovili, če bomo vedno znova čakali, da nekdo za nas naredi nekaj, kar moramo storiti sami. Na prometno varnost ne moremo samo čakati in pričakovati, da bo končno nekje postavljen nov znak, položen nov asfalt … Najprej se mora vsak od nas pogledati v ogledalo in se vprašati, kaj lahko sam naredi za varnejše ceste. To je osnova. Najpogostejša napaka voznikov je, da med vožnjo ne razmišljajo o vožnji in prometu. Osredotočenost je težava. Država je zadnja, ki je dolžna poskrbeti za varnost na cesti."
Foto: S seatom ateco preko terenskega poligona v centru Navak
