Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Gregor Pavšič

Četrtek,
15. 6. 2017,
4.00

Osveženo pred

6 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 3,08

Natisni članek

Drago Božič BMW

Četrtek, 15. 6. 2017, 4.00

6 let, 7 mesecev

Slovenski inženir je dve leti delal pri BMW Motorsportu

"Odzval sem se na razpis, sprejeli so me in sodeloval sem pri razvoju BMW M1!"

Gregor Pavšič

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 3,08
Drago Božič | Foto Gregor Pavšič

Foto: Gregor Pavšič

Slovenec Drago Božič se je konec sedemdesetih let prejšnjega stoletja kot mladi inženir zaposlil v BMW Motorsportu v Münchnu in tam pomagal pri razvoju znamenitega BMW M1. Pri prvem BMW s sredinsko postavljenim motorjem je sodeloval pri razvoju podvozja.

BMW M1 v italijanski garaži: na sebi ima še originalne gume in veliko prahu


To fotografijo je Drago Božič kot 14-letnik naredil na dirki v Portorožu. | Foto: osebni arhiv Drago Božič To fotografijo je Drago Božič kot 14-letnik naredil na dirki v Portorožu. Foto: osebni arhiv Drago Božič Inženir, ki se je avtomobilizmu predal že kot najstnik

Drago Božič je otroštvo preživljal v Sevnici, kjer je po zaslugi očeta prišel v stik z vonjem po dirkaškem gorivu. V šestdesetih ga je oče kot štirinajstletnega fantiča peljal na takrat zelo kakovostne dirke v Portorož. Pod pokroviteljstvom Tomosa jih je prirejal AMD Koper.

Tam so na cesti prek Valete, pa po spustu do Lucije in nato vožnji po obalni cesti in nazaj po hribu navzgor dirkali predvsem motoristi, obenem pa tudi vozniki formul 3. Med njimi je bil najbolj slovito ime poznejši svetovni prvak formule ena Jochen Rindt, ki je po portoroškem asfaltu vozil leta 1963.

BMW M1 je bil prvi avtomobil te znamke s sredinsko postavljenim motorjem. Do danes je BMW tak koncept uporabil le v modernem športniku i8. | Foto: BMW BMW M1 je bil prvi avtomobil te znamke s sredinsko postavljenim motorjem. Do danes je BMW tak koncept uporabil le v modernem športniku i8. Foto: BMW

Priporočilo vodstva BMW Motorsport, ko je Božič zapustil Bavarsko. | Foto: osebni arhiv Drago Božič Priporočilo vodstva BMW Motorsport, ko je Božič zapustil Bavarsko. Foto: osebni arhiv Drago Božič Prijavil se je na razpis v BMW Motorsportu in bil uspešen

"Takrat sem se navdušil nad hitrimi avtomobili. Tudi sam sem poskušal v krožnih dirkah. Dosegel sem nekaj uspehov, vseeno pa sem dirkal predvsem za svojo zabavo. Me pa je ta ljubezen peljala do novih poznanstev in me kot strojnega inženirja pozneje tudi peljala v tujino," se spominja Božič, ki se je v pozni jeseni leta 1977 odzval na razpis BMW Motorsporta. Iskali so nove inženirje. Na razpis se jih je prijavilo več sto, med drugimi pa so izbrali tudi Slovenca. Božič se je pošalil, da je bil takrat verjetno zadovoljen z nižjo plačo kot drugi. V BMW Motorsportu je delal od začetka januarja leta 1978 do konca januarja leta 1980.

To je bil ravno čas, ko je BMW začel razvijati svoj prvi avtomobil s sredinsko postavljenim motorjem. Od italijanskega Lamborghinija, ki je takrat spet zašel v finančne težave, so prevzeli razvoj tega avtomobila. Skupno so ročno izdelali 453 avtomobilov, kar je športnika M1 uvrstilo med najredkejše avtomobile znamke BMW. Izdelovali so jih med letoma 1978 in 1981.

Sloviti Nelson Piquet za volanom dirkalnega BMW M1 v seriji Procar. | Foto: BMW Sloviti Nelson Piquet za volanom dirkalnega BMW M1 v seriji Procar. Foto: BMW

Za BMW M1 je pomagal razvijati podvozje

"Takrat je v razvoju delalo malo ljudi. V našem oddelku, kjer smo se največ ukvarjali s podvozji, kakor pa tudi z ostalimi področji, kot so pedali, kletka, sedež in podobno. Poleg šefa nas je delalo še osem. Trije so delali v testiranju, med njimi tudi današnji direktor Audi Quattro Werner Frohwein, še pet pa v konstrukciji. Med temi sta bila dva Nemca in po en Avstrijec, Anglež in jaz. Največ sem delal na vzmeteh, blažilcih, stabilizatorjih in podobno. Vodja razvoja je bil Martin Braugart, ki pa je bil tudi solastnik proizvajalca platišč BBS. Ker so bili velik dobavitelj BMW, je prihajalo do konflikta interesov. Moral je oditi, ali pa BBS ne bi bil več dobavitelj BMW," se spominja Božić.

Braugart je imel s svojo družbo velike načrte in je pozneje tudi prišel do formule ena. Božiča je povabil k sodelovanju, Slovenec pa je povabilo sprejel in nekaj časa delal zanj. Pozneje je za različne naročnike v avtomobilski industriji delal kot svobodnjak.

"Pri BMW sem se dobro ujel z ekipo. M1 je bil res poseben avtomobil, s katerim je BMW tudi zmagoval na slovitih dirkališčih. S tovarniškim moštvom sem potoval po svetu in obiskal številne znamenite steze, spoznal sem veliko ljudi in se tudi marsičesa naučil," se spominja Božič.

Video - BMW M1 procar na dirkališču

Konec sedemdesetih let je ta BMW potegnil do 260 kilometrov na uro

Avtomobil BMW M1 je bil dolg 4,3 metra, imel je 2,6 metra medosne razdalje in je tehtal 1,3 tone. Poganjal ga je 3,5-litrski šestvaljni motor, moč sredinsko postavljenega motorja pa se je prek ročnega petstopenjskega menjalnika prenašala na zadnji kolesi.

V serijski različici je imel motor moč 204 kilovate (270 "konjev"), kar je zadoščalo za najvišjo hitrost 260 kilometrov na uro. Ta motor so pozneje uporabili tudi v modelu M635 Csi in prvi generaciji BMW M5.

Manjši del BMW-jev M1 tudi v lastno športno serijo Procar

BMW je 20 primerkov M1 izdelal tudi za svojo športno serijo Procar, ki si jo je zamislil vodja BMW Motorsport Jochen Neerpasch. V dirkaški različici je imel motor že okrog 470 "konjev" in ni imel veliko skupnega s serijskim avtomobilom za vsakdanji promet. Dirkalne avtomobile je skonstruiralo angleško moštvo Project Four Racing pod vodstvom Rona Dennisa.

Prvo leto so dirko kot podporno serijo organizirali ob boku nekaterih dirk svetovnega prvenstva formule ena, prvak pa je postal Niki Lauda. Leta 1980, ko so serijo Procar izpeljali zunaj koledarja formule ena, je bil v njej najuspešnejši brazilski zvezdnik Nelson Piquet.

Ne spreglejte