Torek, 4. 7. 2017, 4.00
6 let, 7 mesecev
Intervju s Christofejem Drostejem, Hidria
Nemški direktor, ki je zaljubljen v Slovenijo: Postati morate razvojna država
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
5,98
2
Nekoč je vodil Hello Saturnus, zdaj tri leta skrbi za poslovanje koncerna Hidria. Posle je vodil tako v Nemčiji, Sloveniji kot na Kitajskem. Christof Droste zna kot poslovnež dobro primerjati te tri gospodarske sredine in obenem ve, na kakšen način lahko Slovenija postane konkurenčna v evropskem gospodarstvu. Čeprav bi lahko v Nemčiji zaslužil precej več, z veseljem ostaja v Sloveniji.
Christof Droste je leta 2014 prišel v idrijski koncern Hidria, kjer skrbi za prestrukturiranje, operativno odličnost, proizvodnjo in razvoj strateškega poslovnega modela.
Droste: "Zame je večji izziv začeti delati v podjetju, ko so časi zahtevnejši, ko je treba analizirati poslovanje, prestrukturirati in se nato vrniti na vrh, kot pa podjetje prevzeti na vrhuncu poslovanja."
Še ko je vodil Hello Saturnus, je o Hidrii govoril spoštljivo
"Hidria je bila zame vselej zelo zanimivo podjetje, v intervjujih sem pogosto omenjal njihovo uspešnost in inovativnost. Ko je Iztok Seljak (poslovodni direktor Hidrie) prvič spregovoril z menoj, sem bil navdušen nad selitvijo v družbo, ki bo postala ena izmed zgodb o uspehu v slovenskem gospodarstvu. Želel sem si vpogleda v ozadje te inovativnosti, ki jo je Hidria vselej izpostavljala. Lahko rečem, da ob prihodu vsekakor nisem bil razočaran," pravi Droste.
Pravi, da je bilo takrat podjetje pod precejšnjim pritiskom. Nato so dezinvestirali podjetje IMP Klima, ki ni bilo del osrednjega fokusa in poslovanja Hidrie.
Droste: "Zdaj se osredotočamo na zares ključne programe, to je razvoj in proizvodnja avtomobilskih in industrijskih tehnologij, kjer smo na svojih področjih najboljši in najbolj inovativni. Zame je večji izziv začeti delati v podjetju, ko so časi zahtevnejši, ko je treba analizirati poslovanje, prestrukturirati in se nato vrniti na vrh, kot pa podjetje prevzeti na vrhuncu poslovanja."
Tudi ko ste nazadnje delali na Kitajskem, je vaša družina ostala pri nas v Sloveniji. Kako bi opisali kakovost življenja v Sloveniji?
Verjemite, veliko več bi lahko zaslužil v Nemčiji. Toda kakovost življenja v Sloveniji je zelo visoka. Slovencem se zdi morda samoumevna, a še zdaleč ni tako. Eno uro iz Ljubljane so Alpe ali morje, na cestah zjutraj ni pretirane gneče, sredi Ljubljane lahko odprem okno pisarne in se nadiham svežega zraka. Kaj takega na Kitajskem ni mogoče storiti. Imam prijatelja, ki je prišel iz Kitajske v Slovenijo in je komaj verjel spremembi. Ali pa ko si lahko kar iz pipe natočiš kozarec vode in ga spiješ.
"Veste koliko tujcu pomeni, da lahko sredi Ljubljane odpre okno in vdihne svež zrak? Na Kitajskem je to nepredstavljivo, enako tudi v marsikateremu mestu v Evropi," pravi Nemec.
Je krize v avtomobilski industriji res konec?
Vračam se s sejma CWIEME v Berlinu, kjer smo že več kot 16 let prisotni na najpomembnejšem dogodku za proizvajalce in uporabnike inovativnih tehnologij in materialov za elektromotorje na svetu. Tam je mogoče videti pravo eksplozijo posla. To velja za praktično celotno avtomobilsko industrijo, ki je zagotovo zunaj krize. Toda posel se vedno odvija v ciklih. Spomnim se leta 2008, ko se je kriza v svetu začela. V Sloveniji so to mnogi komentirali, da smo mi premajhni in da nas kriza zaradi naše majhnosti ne bo niti našla. Danes je treba biti pripravljen, da trg ne bo večno tako dober, kot je danes. Treba je trdo delati, imeti fleksibilno podjetje in se znati hitro prilagajati trgu. Prav to prilagajanje bo ključno tudi v prihodnje.
Kakšne so bile med krizo razmere za dobavitelje?
Pritisk na dobavitelje je bil izjemen. Morali smo iskati odličnost. To pomeni racionaliziranje stroškov in skrbeti za boljšo kondicijo podjetja. Kriza je za marsikoga prišla tudi kot streznitev v zadnjem trenutku.
Slovenski dobavitelji so v tujini cenjeni, tujci poznajo slovensko tehnološko in razvojno znanje. Hidria je pomagala razviti hibridni pogon najboljšega porscheja, Akrapovič je dobavitelj izpušnih sistemov tudi za motocikel zvezdnika Valentina Rossija. Največ k prepoznavnosti v tujini z dobro poslovno prakso prispevajo podjetja sama, poudarja Droste.
To je osnova sistema za hladen zagon dizelskega motorja s senzorjem tlaka, ki so ga razvili v koncernu Hidria. Po Drostejevem mnenju je prav razvoj priložnost slovenskega gospodarstva. Neposredna delovna sila v Sloveniji je predraga za boj z vzhodnoevropskimi državami.
V tujini so uspešni številni slovenski dobavitelji, kako cenjeno je slovensko znanje v tujini?
Slovensko znanje je v tujini zelo cenjeno. Imate odlično tehnično izobraževanje. Inženirji v primerjavi z nemškimi so zelo konkurenčni. Zato na ravni kompleksnih produktov postaja Slovenija zelo zanimiv trg. Še vedno pa v Nemčiji marsikdo Slovenije ne pozna. Ko kdo na zahodu išče partnerja na vzhodu, Slovenijo pogosto spregleda.
Če gleda le z vidika stroškov dela, potem zanj nismo konkurenčni. Bolj jih zanimajo Romunija, Bolgarija, Slovaška, Madžarska in podobne države. Seveda se je mogoče promovirati na sejmih, nekaj lahko stori tudi politika, toda največje breme leži na podjetjih. Če bodo vlagala v razvoj, izpolnjevala zahteve, bodo točna pri dostavah naročil in podobno, potem se bo dober glas še bolj razširil.
Je Slovenija za tuje investitorje predraga država?
V Nemčiji znaša najvišji osebni davek 45 odstotkov, v Sloveniji pa 50 odstotkov. Nemci imajo kapico na socialne prejemke, v Sloveniji tega ni. Ta res ni najbolj pravično do tistih z najnižjimi dohodki, toda zagovornike sprememb na tem področju tudi razumem. Treba je biti previden glede bega možganov v tujino. To je najslabše, kar se lahko državi zgodi. Slovenska neposredna delovna sila ni dovolj poceni, da bi lahko tekmovali z državami vzhodno od nas. Slovenija mora postati razvojna država in zadržati doma ljudi z ustreznim znanjem. Pomembna so delovna mesta z visoko dodano vrednostjo, zato bi morali biti zelo odprti do visokotehnoloških tujih podjetij.
"Če bi Slovakom ponudil dodatnih 10 evrov, bi brez težav takoj menjali zaposlovalca. To se v Sloveniji težko zgodi, saj se identificirajo z družbo in v njih dela več družin generacij," o slovenskih zaposlenih razmišlja Droste.
V Slovenijo želi z novo tovarno vstopiti Magna Steyr, kako komentirate številna negativna stališča glede njihove investicije?
Prihod Magne Steyr bi bil za Slovenijo vsekakor dober. To bi prineslo nova delovna mesta, prav tako tudi nove priložnosti za vse slovenske dobavitelje. Žal o samem primeru v Mariboru vem premalo, da bi ga lahko komentiral.
Kako bi primerjali vodenja podjetij in poslovnih navad v Nemčiji, Sloveniji in na Kitajskem?
Pristopi do poslovanja uspešnih družb so vse bolj podobni. Če so bile v preteklosti zaradi razlik v kulturi velike razlike, tega danes skoraj ni več. Poslovna kultura se je torej poenotila. Nemčija ima dolgo tradicijo uspešnega poslovanja, veliko izkušenj in dolgoročno strategijo. Delajo z visoko učinkovitostjo. Nedavno sem obiskal BMW-jevo tovarno, kjer ročno izdelujejo motocikle kar sredi Berlina. Usmerjeni so k rešitvi, na voljo imajo odlično infrastrukturo.
Kitajska je tako velik trg, da globalnega trga skoraj ne potrebujejo. Usmerjeni so k cilju. Če tečemo vsi v desno, ti vsi sledijo. So zelo ambiciozni. S takimi ljudmi je lepo delati, so trdi delavci. Imajo hiter razvoj, obenem pa znajo sprejeti spremembe.
Slovenija ima visokotehnološko znanje, cenovno konkurenčnost kompleksnih produktov. So zelo lojalna delovna sila. Če bi Slovakom ponudil dodatnih 10 evrov, bi brez težav takoj menjali zaposlovalca. To se v Sloveniji težko zgodi, saj se identificirajo z družbo in v njih dela več družin generacij. Tudi geografski položaj države je z vidika logistike zelo dober.
2