Kdo pravi, da ni mogoče? V enem tednu z električnim avtom prevozili 1000 kilometrov.

Povemo vam - ko se po enem tednu iz električnega vozila usedete nazaj v dizla ali bencinarja, najbolj opazite razliko. Foto: Gregor Pavšič Vprašanje trenutka povečane prodaje električnih avtomobilov je odvisno tako od širjenja polnilne infrastrukture, še bolj pa od ponudbe proizvajalcev. Prvi električni avtomobil smo testirali že pred sedmimi leti in od takrat se je ponudba bistveno izboljšala. Takrat s peugeotom ionom nismo zmogli razdalje med Mariborom in Ljubljano. Pozneje so slovenske avtoceste dobile hitre polnilnice, avtomobilski trgovci pa bistveno večje in predvsem bolje opremljene električne avtomobile. Danes je lahko električni avtomobil racionalen tako s stroškovnega kot tudi uporabnega vidika.

Da, elektromobilnost je še vedno v povojih. Na ključen korak zdaj čakamo avtomobilsko industrijo, ki mora ponuditi boljša vozila za vlogo prvega avtomobila v družini. Prvi primeri so že tu: renault zoe, opel ampera-e, kmalu tesla 3, nato prvi pravi električni volkswagni ... Foto: Gregor Pavšič

Avtomobili z vse večjimi baterijami rušijo pomisleke elektromobilnosti

V zadnjih letih smo že večkrat preizkušali električne avtomobile, ki pa so bili z vidika kapacitete baterije in prostorske praktičnosti še vedno bolj domena navdušencev nad elektromobilnostjo kot pa povprečnega slovenskega voznika ali celo družine. Zdaj se položaj že spreminja. Avtomobili, kot so volkswagen e-golf, nissan leaf in BMW i3, so dobili večjo baterijo s kapaciteto nad magično mejo 30 kilovatnih ur in ta v realnem prometu že zagotavlja vsakodnevno uporabnost.

Po naših izkušnjah baterija s tako kapaciteto z vidika prvega družinskega avtomobila zagotavlja sprejemljivo uporabnost električnega pogona, pri manjših baterijah pa vozilo prinaša preveč kompromisov.  

Potep do Istre z električnim avtom traja okrog 20 minut dlje kot s klasičnim vozilom. Vožnja je bolj prijetna, bolj umirjena in na voznika pozitivno vpliva tako s psihološkega kot tudi varnostnega vidika. Foto: Gregor Pavšič

Večina mimoidočih je vprašala: Kakšen je doseg?

Usedli smo se v BMW i3 s povečano, zdaj baterijo s kapaciteto 33 kilovatnih ur. Kogarkoli smo srečali, nas je najprej vprašal po njegovem dosegu. Na takšno vprašanje je pri električnih avtomobilih težko odgovoriti. Tudi pri klasičnem avtu z bencinskim ali dizelskim motorjem lahko poraba na 100 kilometrov niha za več litrov. Odvisno je od veščin voznika, kako težko desno nogo ima, tudi od konfiguracije ceste.

Pri električnem avtomobilu je ta odvisnost še na višji ravni. Kdor se bo vozil le po avtocesti, bo imel bistveno manj dosega kot tisti voznik, ki avtocesto kombinira z do regeneracije zavorne energije prijaznimi podeželskimi in mestnimi cestami. Doseg lahko niha tudi za od 30 do 50 odstotkov.

Vprašanja mimoidočih o dosegu kažejo na psihološki pomen tega podatka in zato so avtomobili, kot sta renault zoe in opel ampera-e, tudi tako zanimiva in pomembna za uveljavitev električnih avtomobilov. Zoeja lahko z enim polnjenjem peljemo okrog 300 kilometrov daleč, še slabih 100 kilometrov več znaša doseg ampere-e.

Električna polnilnica kot turistični magnet. V Spodnji Idriji pred Kendovim dvorcem stoji 22-kilovatna električna polnilnica z izmeničnim tokom, poleg je še poseben priključek za vozila znamke Tesla. polnilnica v Spodnji Idriji je vezni člen elektromobilnosti na Keltiki. Foto: Gregor Pavšič

Vozili smo se po avtocesti, mestu in podeželju, skočili pa smo tudi do hrvaške Istre

Mi smo se vozili po vseh mogočih cestah. Vsak dan nas je čakala avtocestna relacija med Vrhniko in Ljubljano, vozili smo se po opravkih po ulicah prestolnice, se popoldne napotili tudi na okrog stokilometrske podeželske izlete in se peljali še do morja. Ne le do slovenske obale, temveč v hrvaško Istro. Da smo v enem tednu tako prevozili tisoč kilometrov, smo se avtomobilu prilagajali manj kot nekoč.

Ugotovili smo, da baterija s kapaciteto dobrih 30 kilovatnih ur že zagotavlja spodobno sobivanje z električnim avtomobilom. Vozimo se lahko hitreje, bolj sproščeno in brez slabe vesti (skrbi) se lahko mimo katere od električnih polnilnic tudi peljemo mimo.

Ko se avto polni, pišemo še zadnji tekst dneva @SiolNEWS @SiolAVTOMOTO @BMWSlovenija @petrol pic.twitter.com/Tt1Sd8ELRe

— Gregor Pavsic (@GregorPavsic) May 8, 2017

Srečanje z drugimi uporabniki električnih avtomobilov je priložnost za izmenjavo izkušenj. Foto: Gregor Pavšič Med vožnjo z električnimi avtomobili je zanimivo srečati tudi slovenske voznike, ki so že načrtno kupili električni avto in ga uporabljajo vsak dan. Ti imajo pač izkušnje iz prve roke, saj jim električno vozilo služi vsak dan in ne le na tedenskem testiranju kot v našem primeru.

Tako smo med polnjenjem baterije srečali Gorenjca, ki se je poslovil od avta z dizelskim motorjem in zdaj več kot 30 tisoč kilometrov letno naredi z električnim vozilom. Uporablja malega citroena C-zero, s katerim se večkrat dnevno pelje z Bleda v Koper in nazaj domov.

Za prevoženih 33 tisoč kilometrov ga je stala le dobrih 200 evrov, prej pa je s svojo dizelsko limuzino mesečno za gorivo odštel od 400 do 450 evrov. Težav nima, postanki ga ne motijo. Na poti do Kopra ob avtocesti polni enkrat, nazaj grede dvakrat in nato vozilo na vtičnico priključi še v domači hiši. Povedal nam je, da se zdaj vozi še precej več kot prej. Za vzdrževanje vozila letno nameni le okrog 50 evrov.  

Zadoščalo nam je eno polnjenje baterije na dan

Doseg avtomobila je nihal od dobrih 200 do okrog 270 kilometrov. V praksi to na primer pomeni polnjenje baterije v Ljubljani, vožnjo po avtocesti do Kozine in vnovično polnjenje baterije za dokončano pot do Obale in še vrnitev do Ljubljane. Dnevna potreba po kilometrih nam je zadoščala v povprečju le za eno polnjenje na dan. Tistih 15 ali 20 minut se nam je zdel postanek, ki ga je zaradi vseh drugih prednosti električnih avtomobilov preprosto vredno sprejeti.

Z električno opel ampero danes zlahka prek 300 km vožnje, postanek še pred skakalnico Holmenkolen @SiolNEWS @SiolAVTOMOTO @SiolSPORTAL pic.twitter.com/1HP8GODoFs

— Gregor Pavsic (@GregorPavsic) April 25, 2017

Na hitrih polnilnicah stali od 15 do 20 minut

Poudarjamo, da električnega avtomobila nismo mogli polniti doma. Velika večina stanovanjskih naselij nima urejenih priključkov za polnjenje, zato smo se morali v popolnosti zanašati na javne polnilnice. Če bi polnili doma, bi bilo sobivanje z električnim avtomobilom še toliko bolj preprosto in bolj smotrno. Večkrat smo med parkiranjem v mestu uporabili javne polnilnice z izmeničnim tokom, na hitrih polnilnicah ob avtocesti pa polnili predvsem ob daljših vožnjah.

Ker smo naravo novinarske službe združili s postanki za polnjenje baterije, so bili postanki daljši, kot bi bili sicer. Polnjenje ob avtocesti namreč traja navadno od 15 do 20 minut. Dejansko je bolje baterijo večkrat napolniti do 80 odstotkov napolnjenosti kot čakati dlje za povsem polno baterijo. Zaradi zasičenosti je polnjenje zadnjih 20 odstotkov kapacitete najdaljše, počasno polnjenje na teh polnilnicah pa je tudi najdražje.

Konkretni primer: Baterijo smo s 50 na 90 odstotkov napolnili v slabih 15 minutah. V baterijo smo pretočili 11,5 kilovatne ure električne energije. To v primeru BMW i3 zadošča za okrog 80 kilometrov vožnje. Strošek polnjenja okrog tri evre. Foto: Gregor Pavšič

BMW i3 danes ni več najnovejši avto elektromobilnosti. Baterijo ima sicer večjo, pogrešamo pa aplikacijo za nadzor nad vozilom in baterijo (pri nas ne deluje). Predsednik BMW Harald Kruger želi predstaviti novejše in še bolj konkurenčne električne avtomobile. Foto: Gregor Pavšič Električna energija na večini polnilnic še brezplačna

Polnjenje na javnih polnilnicah z izmeničnim tokom je za zdaj še brezplačno. Pri polnilnicah Elektro Ljubljana zadošča registracija na internetu in nato aktivacija polnilnice s SMS-jem ali še bolje identifikacijsko kartico. Tudi ta je brezplačna, ponjo pa je potrebno iti v središče Ljubljane.

Večina podobnih polnilnic je sistema plug&charge, torej priključi in polni. Ne potrebujejo registracije oziroma aktivacije polnilnice. Njihovo delovanje po naših izkušnjah ni povsem zanesljivo, že dalj časa pa nismo naleteli na nedelujočo polnilnico. Priporočamo iskanje polnilnic prek mobilnih aplikacij, kot sta PlugShare in Charge Juice.

Polnjenje baterije je najbolj učinkovito v stanovanjski hiši. Tam se avto polni kot pametni telefon. Ob izkoriščanju nočne cenejše tarife je okvirna cena električne energije za 100 kilometrov okrog enega evra, pri polnjenju na hitrih polnilnicah ob avtocestah (predpogoj Petrolova plačniška kartica) pa okrog tri evre. Cena minute takega polnjenja stane 20 centov in tudi zato so te hitre polnilnice bolj uporabne za krajše postanke.

Renault zoe je sicer manjši avtomobil, toda z baterijo s kapaciteto 40 kilovatnih ur zagotavlja realnih 300 kilometrov dosega. Zaradi majhnosti Slovenije taka razdalja večini voznikov že lahko ustreza ... Foto: Gregor Pavšič

Občine prejemajo subvencije in postavljajo polnilnice

Slovenija ima prav zaradi svoje majhnosti lahko dostopne polnilnice in z njimi dobro pokrite skoraj vse dele države. Danes se lahko z nekaj predvidevanja tudi z družino vozite po vseh avtocestnih krakih, s polnilnicami je na primer pokrita Keltika vse do Bovca. Občine lahko izkoristijo subvencijo za postavitev električnih polnilnic, ki jih je zato tudi vse več. Te so postale tudi turistični magnet. Polnjenje na polnilnicah z izmeničnim tokom traja dlje, največkrat za zadovoljivo količino energije več kot eno uro in zato vozniki v njihovi bližini poiščejo možnost kosila, oddiha, sprehoda in podobno.

Prihajajo avtomobili električne prelomne točke

Avtomobilski trg zdaj šele pridobiva avtomobile, ki bi jih lahko kot prvi avtomobil priporočili povprečnemu slovenskemu uporabniku in družini z največ dvema otrokoma. Omenjeni avtomobili, kot so golf, leaf in i3, so dobili zadovoljivo zmogljive baterije, še več obljubljata prenovljeni renault zoe in predvsem nova opel ampera-e ter tesla 3.

Pri teh avtomobilih se izide tudi stroškovni preračun. Zaradi subvencij eko sklada, zelo ugodnega financiranja, bistveno cenejšega vzdrževanja in cenejše energije je električni avtomobil na nekoliko daljši rok cenejši od primerljivega avtomobila z bencinskim oziroma dizelskim motorjem.

..., toda o racionalnosti električnega avtomobila je nemogoče ceniti posplošeno. Na daljši rok je električni volkswagen e-golf vendarle cenejši od priključno-hibridne različice GTE in primerljivo opremljenega klasičnega golfa. Foto: Volkswagen

Izziv trgovcem: danes je lažje prodati tradicionalni dizelski avto kot novega električnega

Čakanje na prve ključne avtomobile elektromobilnosti pa izzive prinaša tudi trgovcem. Pred 100 leti je prav tako trajalo, da so ljudje razumeli prednost avtomobila pred konjsko vprego in mu začeli zaupati. Marsikdo je danes do električnega avtomobila zadržan, ima pomisleke, strahove in nezaupanje v uspešno sobivanje z njim. Pogosto tak vtis dobimo tudi pri pogovoru z avtomobilskimi trgovci. Danes je prav gotovo lažje prodati nov avto z dizelskim motorjem kot električni avtomobil. Toda večina voznikov, ki kadarkoli preizkusi električni avtomobil, se pozneje le stežka (če sploh) vrne na avtomobil s klasičnim motorjem na notranje izgorevanje.

Bomo kmalu kupili mobilnost in ne avtomobila?

Avtomobilski trendi pa napovedujejo smer, ko voznik pri trgovcu ne bo več kupil avtomobila, temveč mobilnost. Za določen znesek bo torej vozil izbrani manjši avtomobil, ta znesek pa mu bo dvakrat ali trikrat na leto – na primer ob poletnem dopustu na katerem izmed bolj oddaljenih jadranskih otokov ali pa za potep po celinski Evropi – omogočal tudi uporabo družinskega karavana ali enoprostorca.