Sobota, 9. 2. 2019, 10.12
5 let, 2 meseca
Boeingov 747 ima 50 let: to je osupljiva zgodba #foto
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,89
11
Devetega februarja leta 1969 je svet letalstva s prvim uspešnim poletom za vedno spremenil boeing 747. Kraljica neba, kot je bilo ljubkovalno ime tega velikana, je lahko prepeljala več kot 400 potnikov naenkrat, zmanjšala je stroške letenja in v 50 letih okoli sveta popeljala na milijone ljudi. Najslavnejše letalo v zgodovini počasi odhaja v pokoj, a njegov pečat bo za vedno ostal. Poklonili smo se mu s sprehodom po fotografijah, ki v najlepše prikazujejo njegov pohod na svetovno nebo.
Dvakrat večji kot tedaj največje Boeingovo letalo
Boeing je začel pisati zgodovino, še preden je 30. septembra leta 1968 iz obrata Everett v zvezni državi Washington zapeljal prvi prototipni 747. Prvo testno letalo RA001 je bilo več kot dvakrat večje kot takratno največje Boeingovo letalo. Njegov razvoj je potekal zelo hitro. Le dve leti in pol od prve skice, ki jo je zrisal Boeingov glavni inženir slovenskih korenin Joe Sutter. Njegov oče, Franc Suhadolc, je bil Slovenec, doma iz Dobrove pri Ljubljani. V ZDA je prišel iskati zlato in se po desetih letih kopanja za zlatom z družino ustalil v Seattlu. Tam se je rodil tudi Joe, ki je odraščal v bližini velike tovarne letal Boeing in opazoval njihova letala ter dobil veselje in zanimanje za aeronavtiko.
Njegov dizajn je bil popolno nasprotje željam letalskega prevoznika PanAm, ki je kot prvi želel začeti uporabljati nova letala ter je zaradi kompleksnosti izdelave in same velikosti Boeing kmalu spravil v bankrot. 747 je posledično ''zmanjšal'' Zemljo, prinesel nekatere še nepoznane koncepte in tehnologije, za vedno je spremenil način potovanja na dolge razdalje in šokiral javnost z dvema prehodoma ter številnimi možnostmi zabave na krovu.
Skozi desetletja prenov in posodobitev je Boeing prodal 1.568 letal. Čeprav ga je večina letalskih družb že upokojila in zamenjala z novejšima modeloma boeing 777 in airbus A350, pa ga številne družbe še vedno kupujejo kot letalo za prevoz tovora. Zaradi posebne zasnove, pri kateri se odpre nos, in ogromne nosilnosti, je danes, 50 let po svojem letalskem krstu, še vedno v pogonu.
Ko je konec septembra iz takrat daleč največjega obrata za izdelavo letal zapeljal prvi prototipni 747, se je ob njem zbrala ogromna množica. Kot so pozneje razkrili pri Boeingu, je za njegov nastanek odgovornih približno 50 tisoč ljudi. Prav vsak - delavci v proizvodnji, inženirji, mehaniki, tajnice, sekretarji in drugi zaposleni - znotraj ekipe ''neverjetnih'' je imel svojo vlogo, da je 747 lahko prišel iz proizvodnje.
Ker je bil projekt neverjetno drag, je moral na določeni točki razvoja Sutter odpustiti tisoč inženirjev in s tem prihraniti nujno potreben denar za nadaljnji razvoj letala. A vročekrvni glavni inženir tega ni želel storiti in je od Boeinga zahteval, da zaposlijo dodatnih 800 inženirjev. V nekem intervjuju je Sutten pojasnil, da je bil prepričan, da ga bo Boeing zato odpustil, toda zgodilo se je ravno nasprotno - obdržal je službo, Boeing pa je zaposlil še dodatnih 800 inženirjev. Letalo so uradno lansirali šele naslednje leto, ko sta si v roke segla izvršna predsednika Boeinga in PanAma. To se je zgodilo ravno pravi čas, saj se je ravno takrat začel velik porast v številu letalskih potnikov.
Kot že omenjeno, je Jack Waddell, Boeingov testni pilot, s prototipnim RA001 opravil prvi polet 9. februarja 1969. Pogled, kako ob koncu 90. let v zrak poleti 70,66 metra dolgo in za šest nadstropij visoko letalo, je bil nekaj neverjetnega. V tovornem prostoru je bilo možno shraniti 3.400 kosov prtljage, ki so jih lahko razložili v sedmih minutah. Z 59,6-metrskim razponom kril je bil 747 večji kot košarkarsko igrišče, medtem ko je imel navigacijski sistem manjšo maso kot današnji prenosni računalniki.
Na 747-100 in tudi pri poznejšem 747-200 so za dostop do zgornjega dela uporabljali spiralne stopnice. Boeing je spiralne stopnice prvič uporabil pri svojem modelu 377 stratocruiser leta 1946. Toda bolj kot spiralne stopnice sta javnost navdušila dva prehoda. Sutter je zaradi izbire dveh prehodov bil močno bitko z ustanoviteljem letalskem družbe PanAm, Juan Trippom. Pri naročilu novega letala so želeli imeti dve nadstropji, a le en prehod za 400 potnikov. Sutter enostavno ni želel sprejeti navodil, saj naj bi bila za uspeh potniškega letala te velikosti ključna dva prehoda. Zaradi svoje trmoglavosti je na koncu obveljala njegova volja, ta novost pa je v veliki meri spremenila način izdelave vseh letal na dolge razdalje.
Prva dama ZDA Pat Nixon je uradno odprla dobo ogromnih letal 15. januarja 1970 na letališču Dulles International Airport, ko je krstila prvi 747, pripravljen na komercialni let. Le šest dni pozneje, 21. januarja 1970, bi moralo v večernih urah iz New Yorka v London poleteti prvo letalo. Zaradi težav z motorjem so morali poklicati nadomestno letalo, let pa je bil nato le izveden. V zrak so prvi potniki in zaposleni pri podjetju PanAm odleteli dve uri čez polnoč in uspešno pristali v Londonu 22. januarja.
Pri Boeingu so leta 1969 prejeli 178 novih naročil za njihov ''jumbo jet'', že od prej pa so morali izpolniti naročila za 209 letal. Leta 1969 so tako prvemu kupcu dostavili štiri letala, že naslednje leto pa 96 letal.
Nemški letalski prevoznik je skupaj s Volkswagnom leta 1972 predstavil nosilnost tovornega 747 F. Kljub upokojitvi potniškega 747 ostaja tovorni 747 priljubljena izbira letalskih podjetij. Številni so izkoristili rabljena potniška letala in jih za bistveno manjši vložek predelali v tovorno pošast. Zaradi nosu, ki se odpre, je nalaganje večjih predmetov lažje in predvsem hitrejše. Še danes je pogled na odprt nos boeinga 747 pravi balzam za oči.
Na fotografiji so ostanki zgorelega 747, ki se je 27. marca leta 1977 na letalski stezi letališča Los Rodeos na Tenerifih zaradi goste megle zaletel v drugi 747. Eno letalo je bilo last KLM, drugo družbe PanAm. Umrlo je 583 ljudi, nesreča pa še danes velja za najsmrtonosnejšo letalsko nesrečo v zgodovini.
Druga tragedija, ki je zaznamovala model 747, se je zgodila 21. decembra 1988. Letalo družbe PanAm je bilo sestreljeno sredi leta s pomočjo bombe, nastavljene v tovornem prostoru. Umrlo je vseh 259 potnikov, ostanki gorečega letala pa so padli na škotsko mesto Lockerbie in ubili še dodatnih 11 ljudi.
Nasin 747 s pripetim space shuttlom Atlantis je vzletel in pristal v Dryden Flight Research Facility v Kaliforniji. Prvi testni poleti so se začeli leta 1977, pozneje pa postali sinonim poletov v vesolje.
747-400 je najuspešnejša različica letala, ki so ga izdelali po željah potnikov letalskih družb British Airways, Cathay Pacific, KLM in Lufthanse. Med najbolj znanimi podobami 747 je pristanek na letališču Princess Juliana na karibskem otoku Saint Martin, kjer je ljudi med ležanjem na plaži preletelo letalo.
Boeing je izdelal 694 primerkov serije 400, ki so imeli stekleno kabino, pomembni instrumenti pa so podatke prikazovali na zaslonih LCD, zato je odpadla potreba po dodatnem letalskem inženirju. Gre tudi za zadnje letalo, ki ga je oblikoval Sutter. Po zaključku razvoja je odšel v pokoj.
Boeingov 747 ni uporabljala le Nasa. Sredi 80. let je administracija predsednika Reagana naročila dva 747, ki naj bi zamenjala ostarela 707. George H. W. Bush je bil prvi predsednik, ki je začel uporabljati novo letalo. Air Force One je v uporabi še danes, začeli naj bi tudi že z izdelavo novega predsedniškega letala, vendar je načrte prekinil predsednik Donald Trump.
Najnovejši 747-800 je zadnji model ''jumbo jeta'', ki so ga izdelovali v obratu blizu Seattla. Najnovejši model ima drugačna krila in nove motorje, saj so tako zahtevali pri Lufthansi in tudi sam Sutter (po odhodu v pokoj je še ostal svetovalec v podjetju). Zaradi izredno drage posodobitve in pomanjkanja inženirjev je njegov prihod zamudil za nekaj let.
Zaradi razvoja učinkovitejših letal 777-300ER ali airbusa A350 je ''kraljica neba'' izgubila svoj šarm in pri Boengu so končali nadaljni razvoj modela, ki pa še vedno ostaja v uporabi pri nekaterih letalskih družbah.
11