Ponedeljek, 8. 5. 2017, 7.39
9 mesecev, 2 tedna
Z ramo ob rami z ljudmi, ki skrbijo za varnost in kakovost avtocest
Življenje na avtocesti: zgodba z druge strani stožcev #video
Z delavci DARS-a smo se sredi noči odpravili na avtocesto postavit delovno zaporo. Ob tretji uri zjutraj je vanjo zapeljala težka mehanizacija. Ob dveh popoldan pa so vozniki že vozili po novi plasti asfalta voznega pasu. To pa je zgodba z druge strani stožcev, mimo katerih ob ljudeh, ki tam delajo, dobesedno šviga nori promet.
610 kilometrov avtocest zahteva svoja vzdrževalna dela
DARS trenutno upravlja skupno 610 km avtocest in hitrih cest, 163 km priključkov in razcepov, 27 km počivališč in 7 km drugih cest. Z vedno večjimi prometnimi obremenitvami, staranjem zgrajenih avtocest in dograjevanjem avtocestnega omrežja pa jasno raste tudi obseg potrebnih obnovitvenih del.
Vsaka zapora je na avtocesti seveda postavljena z jasnim namenom, da avtocesta ostane v dobri kondiciji in kot taka še vedno najvarnejša cesta. Vožnja po avtocestah in hitrih cestah je sicer, v primerjavi z drugim cestnim omrežjem, še vedno najbolj varna, saj se na njih, čeprav so najbolj prometne, zgodi najmanj prometnih nesreč. Gledano statistično so avtoceste 4,5-krat varnejše od glavnih cest in 7,3-krat varnejše od regionalnih cest.
To so ljudje, ki s svojim delom skrbijo, da so avtoceste varne, pri tem pa je njihova varnost pri delu vsak dan izpostavljena tveganjem. O tem smo se prepričali, ko smo z njimi bili tam zunaj. Visoka hitrost, pa nezbranost, utrujenost in nepazljivost ter celo objestnost voznikov najbolj ogrožata varnost vzdrževalcev avtocest.
Ekipe DARS-a pa tako na avtocestnem omrežju opravljajo več kot 120 različnih del, podnevi in ponoči, v vseh vremenskih razmerah. Pri tako velikem obsegu raznolikih del in okoliščin obstaja temu primerno mnogo nevarnosti za poškodbe in okvare zdravja. Najhujše in najtežje nevarnosti predstavljajo tveganja, ki jim botrujejo mimo vozeča vozila. Z naraščajočim prometom na avtocestah in hitrih cestah posledično narašča število prometnih nesreč ter ogroženost ljudi, ki delajo na avtocestah.
Dežurne avtocestne ekipe nad dogajanjem na avtocesti bedijo 24 ur na dan in vse dni v letu. O zahtevnosti in akcijski odzivnosti tega poklica dovolj zgovorno pove, da ima leto dni star dostavnik, ki kot eden od mnogih službuje zgolj na svojem odseku avtocestne baze Postojna in v kesonu prevaža stožce, prometne znake, svetlobno signalizacijo, delavce … prevoženih skoraj 160 tisoč kilometrov. V letu dni.
Dobrih 10 ur za vgradnjo 600 ton novega asfalta
Tokrat smo bili priča brezhibno izpeljani zapori, ki je bila postavljena v noči na nedeljo 9. aprila. Od 3. ure zjutraj pa do 13.30 pozno dopoldan je bil na odseku med cestninsko postajo Log in priključkom Brezovica proti Ljubljani zaradi preplastitve vozišča zaprt vozni pas. Promet pa je v smeri Ljubljane bil na razdalji približno 1,5 km urejen zgolj po prehitevalnem pasu. Preplastitev – odstranitev zgornje plasti vozne površine in vgradnjo novega asfalta – približno 1600 kvadratnih metrov cestišča so torej izvedli v času, ko je najmanj prometa - poleg tega je ob nedeljah od 8. ure zjutraj dalje prepovedan promet tovornih vozil, katerih največja dovoljena masa presega 7,5 tone.
Odsek primorske avtoceste A1 med Brezovico in Vrhniko je – takoj za ljubljanskim avtocestnim obročem – najbolj obremenjen odsek na naših avtocestah. Dnevno ga v povprečju prevozi nekaj več kot 60.000 vozil, od tega skoraj 7.000 težkih tovornih vozil. Na DARS-u z novo časovno organizacijo, v danih razmerah tako poskušajo kljub zapori ohranjati čim večjo pretočnost prometa. Impresivno je od blizu spremljati, kako natančno je bilo organizirano delo na gradbišču. V dobrih desetih urah je bilo vgrajenih 600 ton novega asfalta. Udrtine in neravnine so izginile, promet pa je po novi površini stekel takoj, ko se je sveži asfalt dovolj ohladil. Da, tudi talne označbe so v tem času narisali na novo.
Nočno delovišče v zapori. Obnovitvena dela pomenijo večje posege v voziščne konstrukcije in objekte na avtocestah. Žal izvedba teh del, s katerimi se zagotavlja normalna prometna varnost in sočasno podaljšuje življenjska doba avtocest, vpliva na pretočnost prometa. Pri DARS-u se tega zavedajo in ugotavljajo, da se je po uvedbi vinjetnega sistema na posameznih odsekih promet povečal tudi za več deset odstotkov, zato zapora zaradi tako povečanega prometa in še zlasti povečanega prometa tovornih vozil še toliko bolj vpliva na pretočnost prometa, še posebej v prometnih konicah.
Postavljanje delovne zapore spada med najnevarnejša opravila. Delavci se morajo držati natančno določenega časovnega okvirja in pravilnika glede postavitve ustrezne signalizacije zapore, ki je odvisna od tega, kje in na kakšen način se izvajajo dela.
Delo vključuje tudi reševalne akcije
Delavci, ki skrbijo za avtoceste, nesebično pomagajo tudi ob okvarah in nesrečah. Pravijo, da na asfaltu doživijo nešteto takih in drugačnih prizorov. Tudi odpadla kolesa z osovinami pobirajo po asfaltu zaradi preutrujenih materialov. Pravijo, da včasih sploh ne moreš verjeti, s kako slabo vzdrževanimi vozili ljudje veliko prehitro vozijo po avtocesti.
Vsi, ki delajo v zapori in so pogosto povsem neupravičena tarča jeze in slabe volje voznikov, imajo za seboj nešteto zgodb, ki jih piše delo na cesti med švigajočo pločevino. Verjemite, ob nastajanju tega zgornjega vida smo se na lastne oči prepričali, da nekateri vozniki z nezmanjšano hitrostjo prepeljejo območje ob zapori. S tem na kocko postavljajo svojo varnost in varnost vseh ljudi, ki delajo na cesti. Njihove izpovedi ti dajo misliti, tudi zato, ker so po navadi, sploh v zaporah, oni tisti, ki nesebično pomagajo prvi na licu mesta, ko se zgodi najhuje. Tudi, če zgolj obstanete s pokvarjenim avtomobilom na odstavnem pasu, bo največkrat dežurna ekipa delavcev DARS-a prva pri vas, da bo s signalizacijo ustrezno zavarovala vas in vaše vozilo. Fantje v oranžnih odsevnih jopičih pa nemalokrat tudi ob nesrečah z ramo ob rami ob gasilcih in reševalcih pomagajo reševati življenja in s svojim znanjem ter opremo zavarujejo mesto pred novimi naleti.
Kljub temu, da je ekipa na videz izredno rutinirano in uigrano postavila zaporo, pa fantje opozarjajo, da se na rutino ob velikih hitrostih in nočnem prometu nikoli ne gre zanašati. Vsak korak je treba preveriti vedno znova. Varnost je tu na prvem mestu, prostora za napake ni. Izkušnje pa pomenijo veliko, tudi preživetje.
Postavljanje delovne zapore spada med najnevarnejša opravila. Delavci se morajo držati natančno določenega časovnega okvirja in pravilnika glede postavitve ustrezne signalizacije zapore, ki je odvisna od tega, kje in na kakšen način se izvajajo dela.
Vsak, ki se je tisto mrzlo noč trudil na cesti, in vsi, ki so se peljali mimo, imajo svojo zgodbo in cesta jih piše veliko. Naj bodo te zgodbe nauk strpnosti s srečnim koncem. Trenutkov groze se ne pozabi nikoli. Majhna nepozornost je dovolj, da je konec absoluten, brez možnosti nadaljevanja. Najbolj kritično je bilo leta 2014, ko so ekipe zabeležile kar 28 naletov v zapore, v katerih so poleg velike gmotne škode poškodbe utrpeli tudi delavci.
Pred šestimi leti pa so enega delavca v taki nesreči žal tudi izgubili. Veliko pa vlagajo v nove varnostne sistem, ki rešujejo življenja tako delavcem kot tudi neprevidnim voznikom. Eden takih je denimo uvedba varnostnega naletnega meha.
V preventivnih akcijah za zagotavljanje večje prometne varnosti na avtocestah v družbi DARS d.d. tesno sodelujemo s Policijo, Agencijo RS za varnost cestnega prometa ter ostalimi deležniki s področja prometa.
Vozimo pametno
Ko se vozite mimo zapore, ne pozabite, da s svojim slogom vožnje neposredno lahko vplivate na lastno usodo in usodo vsaj šestdesetih ljudi, ki delajo v zapori. Odgovornost in strpnost sta tukaj ključni.
Na cesti velika hitrost, za ograjo pa strupniki modrasov
Veliko anekdot imajo fantje, ki si kruh služijo na asfaltu avtoceste. Marsikdo bi utegnil pomisliti, da skok za varnostno ograjo pomeni zatišje, nekakšno varnostno cono, trenutek miru in olajšanja. Pa je res tako? Pravila od delavcev zahtevajo gibanje ob avtocesti za varnostno ograjo, a tudi v travi v jarkih odvodnjavanja se skrivajo neljuba presenečenja. Zlasti skalnata pobočja ob primorski avtocesti so domovanje naše najbolj strupene kače – modrasa. Na asfaltu mimo drvijo vozila, na drugi strani ograje pa se tako tam sončijo modrasi. Precej bližnjih srečanj s strupenjačami imajo v svoji službi fantje iz avtocestne vzdrževalne baze Postojna. Ni prijetno, pravijo, sploh ker naj bi menda laboratorij v Zagrebu, ki je izdeloval protistrup za ugriz modrasa, propadel. Ob žledolomu pa so se strupenjače ob primorki še bolj razmnožile, ker jim pogoji v redkejših, bolj osončenih gozdovih bolj ustrezajo.
Ko se vozite mimo delavne zapore, ne pozabite, da je hitrost potrebno prilagoditi tudi zaradi vozil, ki se vključujejo v delovišče oziroma nazaj na avtocesto. Tovornjaki morajo odpeljati odstranjen asfalt in pripeljati novega. V zapori na fotografijah so obnovitvena dela zahtevala okoli 600 ton novega asfalta. To pomeni, da je pred asfaltnega finišerja moralo zapeljati vsaj 24 težkih tovornjakov, ki so seveda pripeljali in se odpeljali iz zapore. Še prej pa so morali na deponijo odpeljati podobno količino odstranjenega asfalta poškodovanega cestišča.
Previdno, sreča je opoteča! Naj svoje delo opravljajo varno …
Dušan Molek, koordinator vzdrževanja iz avtocestne vzdrževalne baze Postojna, je imel srečo in preživel nalet težkega vlačilca v službeno vozilo. Sporočilo pa je jasno, ne gre se zanašati na srečo. Ta je opoteča. Dan je prinesel razsežnost del in vso logistično zahtevnost projekta, ki smo mu bili priča v živo. Poldrugi kilometer voznega pasu je dobil nov asfalt v dobrih desetih urah. Ko je zapora mimo, vsi hitro pozabijo na vloženi trud in riziko. Kdor pa je zraven, v sebi nosi občutke, vonj in vročino svežega asfalta, veter, mraz, hrup, prah in hitrost. Če bi bili tam, bi razumeli, zakaj vse skupaj dobi dramatičen prizvok. Delo je težko in res nevarno, prostora za napake tukaj ni. Grozljivo blizu in predvsem prehitro se vozimo ob ljudeh, ki skrbijo za cesto. Naslednjič, ko boste pripeljali v zaporo, pomislite tudi na njih. To je njihovo delo, naj ga opravljajo varno in natančno za vse nas, ki hitimo mimo. Hvala.
Med obnovitvena dela na avtocestah sodijo zlasti: dograditev ali zamenjava voziščne konstrukcije; preplastitve ali asfaltne prevleke vozišč; ojačanje voziščne konstrukcije; obsežnejše postavljanje novih ali nadomestitve obstoječih cestnih naprav in ureditev, prometne opreme in prometne signalizacije; sanacija ali dograditev naprav za odvodnjavanje; sanacije ali preureditve brežin; ozelenitve zaradi zaščite ceste in ureditve okolice; sanacije plazov, usadov, posedkov, izpodjedanj in drugih večjih poškodb ceste; posamezne korekcije geometrijskih elementov ceste (krivine, prečni nagib).
