Alfa Romeo 159 SW 1750 TBi

Zapeljivka od glave do pete

Italijanka s seksi ritko je vsakič odlična gostiteljica. Vročekrvnega okolja, ki obdaja voznika in s katerim se vsaj po atraktivnosti tekmeci res težko merijo, smo že vajeni, a nam vseeno vsakič znova godi. Volan združuje praktičnost (odlično sede v roko) in estetiko, vedno znova radi pogledamo na merilnike goriva, pritiska v turbopolnilniku in temperaturo vode. Vse našteto podpirajo še drugi, že dobro znani atributi alfe 159. Tokrat izstopa seksi rdeča barva, osemnajstpalčna platišča v grafitni barvi in krvavo rdeče zavorne čeljusti.

Druga plat medalje

A kot vse lepotice, ima tudi ta svoje muhe, ki pa jih predvsem zanesenjaki z lahkoto spregledajo. Spredaj se sedi (pre)visoko. Sedeža sicer nudita dobro bočno oporo, a smo sedeli že na bolj udobnih. Stikali meglenk sta na primer postavljeni na nerodno mesto levo pod volanskim obročem, glava ročice menjalnika je imela nekaj "lufta", tempomat se je odzival zamudno. Da odlagalna mesta niso najbolj svetla točka alfe 159, pa smo pisali že večkrat. Dostop do prtljažnega prostora je zaradi ozke odprtine nepraktičen, o ravnem nakladalnem robu ni ne duha ne sluha. Zmaga oblike nad praktičnostjo, torej. Hvalimo pa štiri priročne mreže v prtljažnem prostoru.

Edini bencinar na voljo

Nov Alfin izdelek je iz ponudbe izpodrinil 2,2-litrskega bencinskega brata. Svež štirivaljnik s prostornino nekaj manjšo od 1750 kubičnih centimetrov za svojim uradnim imenom (1750 TBi) skriva kar nekaj zgodovine. Na hitro: Alfa Romeo 1750 berlina je na trg prišla pred dobrimi enainštiridesetimi leti. Motor berline je ob podobni prostornini razvil 87 kW (112 "konjev") kar je avto do sto pospešilo v spoštljivih desetih sekundah. Kasneje (1986) je Alfa motor združila še s turbinskim polnilnikom ter intercoolerjem, sadove tega, močnejšega motorja (155 "konjev") pa je prva lahko izkoristila alfa 75. Tako berlina, kot 75 sta se ponašali z odličnimi voznimi lastnostmi, kar je v kombinaciji z zadnjim pogonom pomenilo izvrstno zabavo na cesti.

Za voznika

Medtem so se pri znamki zadnjega pogona (razen modela 8C) že zdavnaj znebili, a odlične vozne lastnosti ostajajo. Preizkušena alfa je kljub karavanskemu zadku najprej avto za voznika in šele potem pride na vrsto družina. Volan ni samo estetsko dovršen. Je zelo neposreden, ves čas, tudi med vožnjo na meji nudi primerno količino odpora. Posledično voznik ves čas ve, koliko lahko še od avtomobila zahteva. Saj pravim, avto za voznika.

Motor prepriča, a ne vedno

Nov motor razvija 148 kilovatov pri 5000 vrtljajih, a celotno izkušnjo bolje opiše številka najvišjega navora. Tega je za 320 njutnmetrov in to že pri 1400 vrtljajih. Motor je izredno odziven spodaj, kar pomeni, da lahko voznik v mestu praktično ves čas vozi v tretji in takrat je dela s prestavno ročico res malo.

Žejna in pogojno živahna

Ob priganjanju smo od ponujenih kilovatov pričakovali več. Odzivnost in volja do vrtenja sicer ostaneta prisotna vse do rdečega polja in motor teče izredno gladko, brez tresljajev, vleče zmerno in brez zadržkov. Gre za vrhunski izdelek, ki je lahko tudi uglajen. A pričakovali smo več pritiska v hrbet, predvsem pa nižjo porabo. Po zaključenem testnem krogu je kazala 12,1 litra. Preveč. Tudi ob umirjeni avtocestni vožnji proti Prekmurju, ob veliko odsekih, ki ne dovoljujejo hitrost nad sto na uro se ni spustila pod deset litrov.