Ajdovci, ki radi delajo, izzivijo sanje in vohajo avtomobilski bencin

Fotogalerija

1

 / 36

Ko življenjski ritem visokooktanskega dirkaškega goriva lovi staro in mlado Starejša gospa iz Ajdovščine, ki so ji dirkalni avtomobili vozili mimo vrat.

Starejša sivolasa Ajdovka je stopila skozi vrata hiše v starem delu tega severnoprimorskega mesta in z zanimanjem pogledala okrog vogala proti eni izmed ozkih enosmernih ulic, ali bo po njej kmalu pripeljal ropotajoč dirkalni avtomobil. Reli Vipavska dolina je v okolico Ajdovščine in Vipave spet pripeljal avtomobilsko dirko, ki so v Sloveniji tradicionalno najbolje obiskane prav na Primorskem, kjer imajo tudi častitljivo tradicijo.

"Tako rada bi se zapeljala z enim izmed teh dirkalnikov. Čisto zares vam povem, niti za trenutek ne bi pomislila, prav nič me ne bi bilo strah," je razlagala Ajdovka, ko so mimo njene hiše dirkalni avtomobili peljali v servisno cono.

Ajdovščina je torej mesto, kjer se zaradi letališča in prodornega Iva Boscarola marsikaj vrti okrog letalstva, a staro in mlado rado živi tudi v ritmu visokooktanskega dirkaškega goriva.

Zmagovalca relija v Ajdovščini in Vipavi sta bila Aleks Humar (desno) in njegov tokratni sovoznik Jaka Cevc (renault clio R3T).

Na znamenite ceste je reli konec 80. let pripeljal Silvan Lulik

Med obiskovalci relija je bila seveda tudi domača dirkaška legenda Silvan Lulik. Ta je neposredno zaslužen za tolikšno priljubljenost avtomobilskega športa v Ajdovščini, saj je leta 1989 pomagal pri iskanju nove trase relija Saturnus in odkril ceste čez Predmejo, po ostrih ovinkih proti Vrhpolju pri Vipavi in prek skrajno drsečega asfalta v Velikih Žabljah.

Lulik je vrhunec svoje avtomobilske kariere - Ajdovec je bil navsezadnje zadnji jugoslovanski in prvi slovenski državni prvak v reliju - sicer doživel že pred okrog 25 leti, zato nima več veliko skupnega z generacijo mladih Ajdovcev, ki za relije skrbijo danes. Martin Štucin, eden glavnih organizatorjev, je začel na domače dirke resneje hoditi šele v 90. letih.

Eden glavnih organizatorjev relija Martin Štucin je bil na reliju tudi v vlogi dirkača. Njegov sovoznik je bil tudi tokrat Peter Rehar.

"Vsak obiskovalec uvodne preizkušnje v Ajdovščini je dobil odgovor na vprašanje, zakaj smo reli vrnili sem …" Množica gledalcev na uvodni hitrostni preizkušnji v Ajdovščini.

"Mislim da je vsak obiskovalec petkove večerne uvodne hitrostne preizkušnje na ulicah Ajdovščine dobil odgovor, zakaj smo reli vrnili sem," je povedal Štucin, ki je bil na tekmovanju tudi v vlogi dirkača. Spomni se, da je bilo vzdušje ob ajdovskih cestah nekoč res neponovljivo in da so vozniki lahko komaj peljali skozi koridor gledalcev.

"Ljudi je bilo vedno veliko, a na drugi strani je bila tudi varnostna raven slabša. Gledalci so lahko stali tik ob cesti. Morda je tudi zato občutek, da je bilo tokrat več ljudi kot danes, ko morajo obiskovalci v Velikih Žabljah seveda stati za varnostnim trakom."

Osmoljenca relija sta bila Darko Peljhan in Tina Lazar (mitsubishi lancer EVO 10). V drugi polovici relija jima je odpovedal turbinski polnilnik, zaradi česar je bil Peljhan šele enajsti. Idrijčan je na cestah v okolici Ajdovščine dirkal že v začetku 90. let.

V konkurenci le en tujec, petina konkurence iz Ajdovščine in okolice Vmesne etape so gostile tudi ozke ulice v Ajdovščini.

Pri organizaciji sta moči združila kluba Ajdovščina Motorsport in AK Modri dirkač, ki sta s precej zanesenjaštva in tudi udarniškega dela pod streho spravila skupaj šesti samostojni reli v teh krajih. Če je nekdaj reli podpiralo tudi zdaj že propadlo ajdovsko Primorje, so ga letos pripravili brez generalnega, a zato z več manjšimi pokrovitelji.

Na reliju je sicer nastopilo okrog deset posadk iz Ajdovščine in okolice, kar je približna petina vseh nastopajočih. Z izjemo italijanskega voznika Bernda Zanona (renault clio S1600) so bili vsi preostali Slovenci, zato je število 49 posadk na štartu še toliko bolj presenetljivo.

"Če sem bil v petek zvečer navdušen nad potekom dirke, saj nam je res vse uspelo odlično, sem bil toliko bolj razočaran v soboto zjutraj. Ker nekaj redarjev ni prišlo na dogovorjeno mesto v Velike Žablje, je morala tam odpasti prva hitrostna preizkušnja. Organizacija relija je res kompleksna in do prihodnjega leta si vsekakor želimo še izboljšati številne podrobnosti. Najbolj sem vesel tega, da je bilo kljub premoru petih let letos ob progi resnično veliko gledalcev," je nadaljeval Štucin.

Makadam je vselej atraktivna popestritev relija. Tako je zadek BMW M3 na enem izmed ovinkov ušel Mišelu Zupančiču.

Ključ do uspeha v nočnem dirkanju, makadamu in postavitvi relija v središče mesta

Ajdovci so v eni dirki leta 2016 združili tiste elemente, zaradi katerih je reli nekoč v Sloveniji zaslovel. Na eni strani so to nočne hitrostne preizkušnje, spomnili so se na krajši odsek vselej privlačnega makadama, za nameček pa so reli približali ljudem. Če imamo na marsikateri slovenski dirki občasno občutek, da zaradi izoliranosti obstaja zaradi sebe, so Ajdovci v središče mesta postavili tako uvodno hitrostno preizkušnjo kot tudi servisno cono. Ta je pogosto prava duša relija in zaradi stalne prisotnosti ljudi je bilo tudi tokrat tako.

Tradicionalna avtomobilska navezanost severnoprimorskega občinstva, ki jo poznamo že z relija Saturnus in časov ob koncu 80. let, ko je sem odmevne dirke pripeljal Lulik, se je še enkrat pokazala kot zadetek v polno.

Video - Odločilni kilometri relija iz avtomobila Aleksa Humarja:

Navijači so glasno podpirali dirkače, a organizatorji bodo morali v prihodnjem letu vendarle poskrbeti še za nekoliko več redarjev.

Aleš Zrinski (BMW M3) je kljub nekaj vrtenjem na drsečem asfaltu zmagal v diviziji III s prednostjo 13,5 sekunde pred Domnom Agničem v BMW M3 starejše generacije.

Noč ima svojo moč - v njej se je dobro počutil tudi Rok Turk s sovoznico Martino Lazar (peugeot 208 R2). Skupno sta bila tretja in zmagovalca divizije II za državno prvenstvo. (foto: Uroš Modlic)

Na reliju je nastopilo tudi veliko posadk, ki niso redne gostje relijev za državno prvenstvo. To velja tudi za Vasjo Miklavčiča in Leona Vodopivca, ki sta bila s tem cliom skupno kar šesta najhitrejša Slovenca.

Na drsečih cestah je marsikoga odneslo v jarek, hrib ali v slabšem primeru pod cesto. Težave je imel z renault cliom williams tudi Matija Koritnik.

Največ gledalcev je bilo seveda v zadnjih ovinkih nad vasico Velike Žablje pri Ajdovščini. Grega Premrl in Anja Verbič (citroen DS3 R3T) sta bila kljub bolezni voznika skupno peta. (foto: Uroš Modlic)

Lov za sekundami se je tako nesrečno končal za subaru imprezo, ki sta jo vozila Boštjan Logar in Darko Lah. Na srečo jo je skupila le pločevina. (foto: Gašper Podbregar)

Organizacijski zadek v polno je bila tudi postavitev servisne cone v središče mesta.

Atraktivni BMW M3 uspešno vozita Domen Agnič in Jure Podpečan. Tak model BMW je konec 80. let, to je bil še dirkalnik skupine N, vozil Silvan Lulik.

Razgled na Ajdovščino, ki že dolgo diha z avtomobilskim športom.

Spektakularna postavitev dirkalnikov v labirint ozkih in enosmernih ulic v Ajdovščini.

Ta vauxhall astra je prvič dirkala že leta 1994 na reliju Saturnus. Slavko Komel jo vozi še danes, a tokrat je za njenim volanom sedel Renato Hvala, organizator septembrskega relija v Novi Gorici.

Pri organizaciji sta moči združila kluba Ajdovščina Motorsport in AK Modri dirkač, ki sta s precej zanesenjaštva in tudi udarniškega dela pod streho spravila skupaj šesti samostojni reli v teh krajih.

Zelo uspešna dirka za Boruta Bratino in Lucijana Vovka (peugeot 208 R2). Čeprav Bratina še ni vozil Peugeotovega avtomobila, je bil skupno kar četrti.

Na reliju je nastopilo 48 slovenskih posadk. Na yugih so že samoumevne zahvale prijateljem in zanimivi slogani.

Organizator Martin Štucin v akciji s škodo felicio. V diviziji I je bil drugi, hitrejši je bil le aktualni prvak Martin Mlinar.

Darilo ekipe Matije Koritnika mimoidočim obiskovalcem relija ...

Med legendarne avtomobile spada tudi citroen AX, ki je bil po zaslugi koprskega Cimosa uspešen dirkalnik v nekdanjem jugoslovanskem in tudi slovenskem državnem prvenstvu.

Za zdaj sicer le kot predvoznika, a Andrej Mihevc in Barbara Tolar sta na slovenske ceste vrnila tekmovalno zastavo 101.