Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Ponedeljek,
28. 9. 2015,
11.04

Osveženo pred

8 let, 3 mesece

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 1

Natisni članek

Ford Tehno Avtomoto

Ponedeljek, 28. 9. 2015, 11.04

8 let, 3 mesece

Ford tehnični laboratorij - James Bond triki za več varnosti in manj vozniškega stresa

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 1
Inženirji avtomobilskih tovarn neprestano preizkušajo teoretične tehnične možnosti aplikacij v avtomobilih. Ford je razkril nekaj že obstoječih in tistih, ki morda šele prihajajo.

Ideje - nekatere ugasnejo hitro, druge zaživijo

Pred Fordovimi inženirji je tudi stalna naloga raziskovati mogoče tehnične izboljšave ali novosti, ki bi utegnile biti uporabne v avtomobilih prihodnosti – bližnje ali bolj oddaljene. Ideje so različne, nekatere kmalu ugasnejo, druge pridejo do laboratorijskega izdelka, tretje ugledajo luč sveta v serijskih avtomobilih.

Vse je odvisno od tehničnih zmožnosti današnje industrije, smiselnosti, stroška razvoja in izdelave in podobno. Nekaj takšnih, že v proizvodnji ali šele v fazi priprave, so pokazali na nedavni delavnici.

Sistem zaviranja pri mestnih hitrostih Active City Stop

Statistično je dokazano, da se ogromno trčenj v mestih zgodi zaradi nezbranosti ali nepozornosti voznika. Da bi to preprečili tudi v cenejših, mestnih avtomobilih, so razvili razmeroma preprost in cenovno dostopen sistem, katerega ključni del sta laserska oddajnik in sprejemnik: oddajnik ves čas oddaja signal in če sprejemnik zazna odboj, elektronika na podlagi časa, ki preteče od oddajanja do sprejemanja, izračuna oddaljenost ovire. Če je razdalja do ovire glede na hitrost premajhna, je sistem zmožen vozilo ustaviti.

Ker gre za razmeroma preprost sistem, ne zagotavlja preprečitve naleta, vsekakor pa se zaradi zaviranja zmanjša moč trčenja. Izkazalo se je, da stvar deluje do hitrosti 50 kilometrov na uro in če je razlika v hitrosti med voziloma manj kot 25 kilometrov na uro, sistem trčenje prepreči. Edina slabost sistema je, da zaradi principa delovanja vidi le oviro, ki ima odbojno registrsko tablico in rdeče odbojnike na zadku avtomobila.

Čistejši zrak pomeni varnejšo vožnjo: sistem filtracije vstopnega zraka

Fizika pravi, da ko voznik pri hitrosti 95 kilometrov na uro kihne, medtem na slepo prevozi okoli 20 metrov. Vsekakor razlog za možnost trčenja. Kihanje pa ponavadi sprožijo majhni delci v zraku.

Pri Fordu so razvili filter, ki ima ob nekoliko večjih zunanjih merah od do zdaj običajnega za 50 odstotkov večjo površino filtriranja. Zanj so uporabili aktivno oglje, ta zmore iz zraka pobrati delce, ki so več kot tisočkrat manjši od debeline las.

Ti delci, ki so ponavadi v izpušnih plinih (predvsem dizelskih motorjev), so mnogo manjši od običajnih prašnih delcev in hkrati bolj dražijo dihalne poti. Novi filter bo vsekakor dobrodošel tudi za ljudi, ki trpijo za senenim nahodom, saj so ti za tretjino bolj "nagnjeni" k povzročitvi prometne nesreče.

Vidljivost ponoči: tehnika omogoča večjo varnost

Z novimi tehnologijami proizvajanja svetlobe se širijo tudi možnosti za sprotno prilagajanje snopa razmeram na cesti. Pri Fordu razvijajo sistem, ki temelji na znanih svetilih (ki so že v prodaji: prilagodljivi žarometi in prepoznavanje prometnih znakov), le da imajo nadgrajene zmožnosti delovanja. Tako recimo (ponoči) prepozna znak za križišče (znak za križišče s prednostno cesto ali bližina krožnega prometa) in ko voznik pred križiščem zmanjša hitrost, sistem samodejno razširi snop svetlobe, da osvetli tudi bližajočo se cesto in morebiten pločnik na njej.

Ko gre za krožni promet, ostaja snop svetlobe ves čas vožnje v njem razširjen, da ima voznik boljši pogled na izvoze. V kombinaciji s podatki iz navigacijskega sistema ta sistem predvideva tudi bližajoče se križišče ali ovinek in vnaprej prilagodi (razširi) snop žarometov, torej ne le na podlagi prej omenjenega prometnega znaka.

Nove tehnologije žarometov pa omogočajo še eno nadgradnjo. Ponoči lahko namreč z zasenčenimi žarometi dokaj pozno opazimo pešca ob (na) cesti, zato pri Fordu še razvijajo sistem, ki uporablja infrardečo kamero (ta zaznava toploto teles), ki opazi telesa prej, kot jih vidimo. Ko jih opazi, z zaslonkami pred svetilom usmeri svetlobo proti njim, zaradi varnosti pa le do določene višine, da človeka ne zaslepi.

Videti prej kot sicer lahko – kamera v pomoč

Pravzaprav se poraja vprašanje, zakaj tega ni bilo že pred desetimi leti. Ford, recimo, namreč ponuja širokokotno kamero (180 stopinj) v motorni maski, ki je namenjena predvsem izvozu s parkirišča v promet.

Z njeno pomočjo voznik opazi prečni promet okoli meter in pol prej, kot bi ga lahko opazil brez kamere. Vsak voznik dobro ve, kako neprijetno je speljati izmed dveh avtomobilov (ali podobnih ovir) v prečni promet, zavarovalnice pa tudi vedo, da je v takšnih primerih veliko trčenj, ki se jim je s takšnim sistemom dosti lažje izogniti.

Uporaba je preprosta: voznik s pritiskom na gumb prikliče sliko s kamere na osrednji zaslon in ga opazuje. Mogoč je tudi pogled z manjšim kotom kamere, uporabno pa je – v obeh primerih pogleda – tudi za prepoznavanje bližine ovire tik pred vozilom.

O čutni kakovosti – kako jo vrednotiti

Vtis o avtomobilu dobimo na podlagi dejstev o njem, a tudi s čutili. Vid in sluh sta pri tem dostikrat ključna za določanje kakovosti: s kakšnim zvokom se zaprejo vrata, s kakšnim se oglašajo stikala …

Pri vratih se pojavljajo razlike tudi pri spremembi sile, s katero jih sunemo, zvok pa je seveda drugačen znotraj kot zunaj. Isti sistem vzvodov, tečajev in tesnil lahko daje v različnih pogojih (velikost sile zapiranja, položaj, kjer poslušamo) različno percepcijo o kakovosti. Pri stikalih pa je ključno tudi to, kolikšen je njihov delovni pomik, kolikšen mrtev hod v različnih smereh ("nenatančnost" stikala), kakšna je sila upora giba in podobno. In navsezadnje – okusi so različni. Pet ljudi, recimo, je imelo pri preizkušanju treh različno kalibriranih stikalih za zagon motorja podobna, a vseeno nekoliko različna mnenja o kakovosti stikala.

Da bi dobili osnovne podatke, na podlagi katerih bi potem uskladili zvoke in sile, pri Fordu merijo različne velikosti gibljivih delov. V veliko pomoč jim je robot RUTH (Robotised Unit for Tactility and Haptics), ki vztrajno pritiska in meri, kar mu zaukažejo. Med drugim preizkuša tudi gib gumba za pomik stekel.

Napreden sistem zoper trčenja s prepoznavanjem pešcev

Dražji, a tudi precej naprednejši od sistema Active City stop je Pre-Collision Assist with Pedestrian Detection. Uporablja namreč radarski sistem v kombinaciji s kamero, katere elektronika zmore prepoznati silhuete pešcev.

Njuna kombinacija zagotavlja večjo verjetnost, da bo sistem zaznal možnost trčenja in če se voznik tudi na zvočna opozorila ne odzove, sistem zavira sam.

Poleg avtomobilov torej sistem zaznava tudi pešce in večje živali, poleg tega tudi ni odvisen od odboja kot Active City Stop. Prednost tega sistema je tudi v tem, da zna predvideti pot pešca pred avtomobil, torej ni treba, da je pešec že pred vozilom.

Ne spreglejte