V Sloveniji je že 1.580 kilometrov zelo slabih državnih cest

Odpravljene niso še niti posledice lanske zime, pred vrati je že nova

V Sloveniji imamo skoraj šest tisoč kilometrov državnih cest in nobena skrivnost ni, da so te v vse slabšem stanju. Vzdrževalci, ki imajo že sicer vsako leto manjši proračun in jim ga bodo ob predlaganem rebalansu proračuna še dodatno oklestili, niso uspeli zakrpati niti še vseh posledic lanske dolge in ostre zime. Pred nami pa je že nova jesen z obilnejšim dežjem in zima z snegom, zato je stanje na cestah, kakor priznavajo tudi pri Direkciji za ceste Republike Slovenije, že skoraj alarmantno.

Delež zelo slabih cest je v enem letu narasel za 12 odstotkov

Stanje državnih cest direkcija ocenjuje po metodologiji modificiranega švicarskega indeksa v obsegu polovice celotnega omrežja letno. Letos so tako ocenjevali glavne in regionalne ceste I. in II. kategorije.

Med leti 2003 in 2009 se je stanje ves čas slabšalo, saj je naraščal del zelo slabih cest in padal del zelo dobrih cest. Leta 2011 je delež slabih in zelo slabih cest celo upadel, letos pa je narasel kar za 12 odstotkov in znaša že 61 odstotkov vseh državnih cest (glavnih in regionalnih) I. in II. kategorije.

"Eden od vzrokov za takšno poslabšanje je neugodna zima z več ciklusi zmrzovanja in tajanja, ki v povezavi s prometnimi obremenitvami povzročajo največje poškodbe na voziščih in v voznem telesu. Tudi poplave v novembru 2012 so pripomogle k skokovitemu poslabšanju stanja. Vzrok pa so seveda tudi prenizka sredstva za obnove," so za Planet Siol.net stanje na državnih cestah komentirali pri Direkciji za ceste.

Direkcija za ceste: Letno bi potrebovali vsaj 350 milijonov evrov

Zaradi rebalansov državnega proračuna je bila Direkcija za ceste v zadnjih dveh letih prisiljena zamikati investicije, da so te zapadle v prihodnji proračun.

Letošnji proračun za investicije je bil torej v 80 odstotkih obremenjen že lani, letošnje investicije pa so izvedbeno zamaknjene v prihodnje obdobje. Novogradnje in obnove so praktično mogoče le še s sredstvi, ki jih dobijo iz evropskega sklada za regionalni razvoj.

"Da bi stanje cest vzpostavili na raven primerljivo z drugimi evropskimi državami, bi v prihodnjih 20 letih potrebovali vsako leto 350 milijonov evrov. Ne le, da imamo vse manj sredstev za vzdrževanje, tudi vsakoletne ujme na cestah povzročijo ogromno škode. S snegom bogate zime nam povzročajo tudi bistveno višje stroške za vzdrževanje cest od povprečja," dodajajo na Direkciji za ceste.

Gospodarska kriza bo do leta 2015 cestam odvzela 58 odstotkov sredstev

Realizirana sredstva Direkcije za ceste so bila v zadnjih petih letih vedno precej nižja od prvotno sprejetega proračuna, saj jih je vmes oklestil rebalans proračuna.

Če so leta 2008 še realizirali investicije v vrednosti dobrih 247 milijonov evrov, so lani ta sredstva znašala 100 milijonov evrov manj. Po predlogu državnega proračuna za leto 2015 bodo načrtovana sredstva zmanjšana še skoraj za polovico, realizirana pa najbrž še za več.

Od leta 2008 do leta 2015 se bodo torej sredstva, ki jih država vloži nazaj v cestno omrežje in ki vsakodnevno omogočajo mobilnost davkoplačevalcev, manjša že za najmanj 58 odstotkov!

V Sloveniji v zelo slabem stanju tudi mostovi, nadvozi in podvozi

Zgornje številke opisujejo le boljšo polovico državnih cest, poleg slabše polovice pa niso vključeni niti premostitveni objekti (mostovi, viadukti, podvozi, nadvozi). Kar okrog sto naj bi jih bilo v zelo slabem stanju.

"Vseh skupaj jih je okrog tri tisoč, najbolj kritičnih sto pa bi nemudoma potrebovali popravila oziroma bi bilo treba izgraditi nove objekte. Za te objekte smo imeli letos na voljo nekaj manj kot šest milijonov evrov, oziroma dva tisoč evrov na objekt," so še dodali na Direkciji za ceste.