Toyota tudi v Sloveniji stavi na hibridno prihodnost

Kam je izginil Triglavski ledenik?

Direktor Toyote Slovenija Gregor Mauko je na novinarski konferenci, posvečeni predvsem novostim na področju hibridnih pogonov, svojo predstavitev začel zelo slikovito: s fotografijo Triglavskega ledenika iz leta 1927 in leta 2003.

Razlika je seveda več kot očitna in jasno daje vedeti, da so okoljske spremembe tudi v Sloveniji že postale resna težava. Mauko je poudaril, da pod pojmom zelena tehnologija pri Toyoti opisujejo celostni pristop k vzdržni in do okolja prijazni mobilnosti.

"Pravo vozilo ob pravem času na pravem mestu!"

V tej strategiji Toyota tako predvideva soočanje z okoljskimi spremembami, pa tudi zagotovitev različnih energij in ukrepov za izboljšanje kakovosti zraka, za izboljšanje sistema recikliranja in ponovne uporabe ter ukrepov za izločitev škodljivih dejavnikov. Mauko je poudaril, da je tej strategiji v razvoju prihodnjih modelov podrejen celoten portfelj izdelkov, ki zajema praktično vse segmente, tudi gospodarska vozila.

Čeprav Toyota spada med pionirje hibridnih pogonov, razvija tudi polna električna vozila in vozila s pogonom na gorivne celice. S tem bodo namreč Japonci pokrili celoten spekter zahtev po dosegu posameznih pogonskih sklopov zelene tehnologije.

"Pravo vozilo ob pravem času na pravem mestu," je Gregor Mauko kratko in jedrnato orisal, kako pri Toyoti razumejo dileme okoli dosega hibridnega vozila v električnem voznem programu, in poudaril, da so raziskave pokazale, da več kot 50 odstotkov dnevnih poti v Evropi ne preseže razdalje dvajsetih kilometrov.

Toyotini hibridi so atmosferi prihranili 41 milijonov ton ogljikovega dioksida

Pri Toyoti Adrii pa so učinek širjenja hibridne modelne palete podkrepili tudi s konkretnimi podatki o pozitivnem vplivu na okolje.

Zaradi dejstva, da se po cestah po vsem svetu zdaj vozi že več kot šest milijonov hibridnih avtomobilov s Toyotinim logotipom na nosu, je bilo zemeljskemu ozračju privarčevanih kar 41 milijonov ton ogljikovega dioksida.

Toyotini hibridi pa naj bi do zdaj skupaj privarčevali enormnih 15 milijard litrov goriva.

Toyota ima v Sloveniji kar 89-odstotni tržni delež med hibridnimi vozili

Zaradi vseh prej omenjenih dejstev, vključno s težavo kakovosti zraka v slovenskih mestih, želi Toyota Adria tudi na slovenske ceste v prihodnosti poslati več hibridnih modelov. Lani je bilo v naši državi prodanih 146 hibridnih in električnih vozil, od tega jih je kar 89 odstotkov znamk Toyota in Lexus.

Letos uvoznik predvideva prodajo okoli 200 Toyotinih in Lexusovih hibridov, v prvih treh mesecih letošnjega leta so jih že prodali 50, kar predstavlja 14-odsotni delež celotne letošnje prodaje Toyote v Sloveniji.

Pri odločanju za nakup hibridnega avtomobila pa velja omeniti tudi stroškovno plat lastništva takega vozila. Pri Toyoti poudarjajo, da je polega prihranka goriva treba upoštevati še nižje stroške vzdrževanja ter prednosti preproste uporabe.

Ob tem pa ne pozabite, da je energijska učinkovitost hibrida odvisna od načina njegove uporabe. Če se veliko vozite na kratkih razdaljah v urbanem okolju, bo hibrid dejansko najboljša izbira. V primeru dolgih avtocestnih etap v visokem potovalnem tempu pa njegove prednosti v primerjavi z učinkovitim dizelskim motorjem skopnijo.

Slovenija niža subvencije

Se pa pri uvozniku sprašujejo, ali se naša država zaveda strateškega pomena uvajanja zelenih tehnologij na ceste, saj je letos znižala subvencijo za nakup hibridnih vozil s štiri tisoč na tri tisoč evrov, ki je na voljo le za dražje priključne hibride (PHV). Gašper Picelj iz Toyote Slovenija poudarja, da je recimo že na Hrvaškem precej več razumevanja za integracijo tovrstnih do okolja prijaznejših vozil na ceste. Hrvaška pripravlja zakonodajo, po kateri naj bi bil subvencioniran nakup vseh hibridnih vozil, višina subvencije pa bi znašala od štiri tisoč pa vse do sedem tisoč evrov.

"Če bi v Sloveniji imeli tovrstne pogoje, bi kupcem lahko recimo hibridnega yarisa z več opreme ponudili ceneje od različice z bencinskim motorjem, hibridni auris pa bi bil cenovno primerljiv z različico aurisa z 1,4-litrskim dizelskim motorjem," pomemben vpliv subvencije na nakup do okolja prijaznejšega avtomobila razloži Gašper Picelj.