Torek, 14. 6. 2022, 22.15
1 leto, 10 mesecev
"Čez deset let nihče več ne bo kupil fosilnega avtomobila ..."
Odziv Andreja Pečjaka: Prepoved bencincev in dizlov? Proti sem!
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,04
15
"Nisem zagovornik prepovedi, tudi za bencinske in dizelske avtomobile ne," pravi Andrej Pečjak, ki je na zanimiv način komentiral zadnjo odločitev Evropskega parlamenta, da z letom 2035 v Evropi ustavi prodajo novih avtomobilov z bencinskim in dizelskim motorjem.
Predlog Evropskega parlamenta, da z letom 2035 v Evropi dovoli le še prodajo novih osebnih avtomobilov (in lahkih gospodarskih vozil) brez neposrednega izpusta CO2, ni nikogar pretirano navdušil. Večina avtomobilskih proizvajalcev je tako strategijo napovedala že pred tem datumom in zato za zagovornike elektromobilnosti strategija ni pretirano ambiciozna. Na drugi strani so skeptiki, ki v taki ureditvi ne vidijo pravega smisla in opozarjajo na mnoge dejavnike, ki električna vozila v letu 2022 še omejujejo.
"Nobene potrebe po prepovedi ne bo ..."
"EU se preveč ukvarja z zakonodajo in predpisi v času, ko bi bilo ključno, da se spodbudita inovativnost in hitrost vpeljave novosti. To se pa lahko stori le z liberalizacijo in debirokratizacijo in ne s prepovedmi. Čez deset let ne bo skoraj nihče kupil fosilnega avtomobila za vsakodnevne vožnje, ker se to enostavno ne bo izplačalo. Električno vozilo bo cenejše, ker bo tudi vožnja z njim cenejša, in to velja že zdaj. Nobene potrebe po prepovedih ne bo," pravi Andrej Pečjak, ki je eden največjih strokovnjakov za električne avtomobile v Sloveniji.
Predeloval jih je še pred velikoserijskimi produkti Elona Muska, in čeprav je danes prek lastnega podjetja Metron Inštitut močno vpet v posel električnih avtomobilov, njegovo mnenje veliko šteje.
Kako danes ocenjujete položaj na trgu električnih avtomobilov?
V razvitem delu EU je že zdaj vsako četrto novo vozilo električno, pa so cene res zasoljene. Proizvajalci izkoriščajo dejstvo, da je povpraševanje večje od ponudbe, in dvigajo cene, ker jih pač lahko. Prav tako ponujajo le dražja in bolj luksuzna vozila, taka nad 40 tisoč evri. Spet iz razloga, ker se jim to bolj izplača in ker tako ali tako vse že vnaprej prodajo. Če bi bila na trgu cenejša in manjša električna vozila, bi jih kupovali tudi prebivalci z manjšo kupno močjo. Slabše prodaje v manj razvitem delu Evrope tako ne gre pripisati le zaostalosti, ampak predvsem manjši kupni moči v tem delu Evrope.
Mnogi vozniki so zelo navezani na klasične motorje z notranjim izgorevanjem. Je njihova skrb upravičena ali so to odzivi, ki so del vseh večjih tehnoloških premikov?
Določeni "petrol headi" bodo do svojega konca ostali pristaši fosilnih goriv, in če ne bodo mogli kupiti novih "fosilcev", bodo vozili stare. Zgodovina je polna zgodb iz časov tehnoloških prehodov, ki so bili še hujši, kot bosta elektrifikacija in digitalizacija energetike v tem desetletju. Bral sem star zapis s konca 19. stoletja, ko so bile vse krčme v Portsmouthu v Veliki Britaniji polne godrnjavih in zapitih mornarjev ter obrtnikov, ki so zaradi uvedbe parnikov izgubili delo. Namesto da bi se prekvalificirali, so se raje pritoževali nad novo tehnologijo in opevali dobre stare čase jadrnic. Istočasno pa je na ladjah primanjkovalo strojnikov, kurjačev in vseh tistih novih poklicev, ki jih je prinesla modernizacija. Danes krčme nadomeščajo družbena omrežja, godrnjanje je pa zelo podobno.
Kaj zadnja odločitev Evropskega parlamenta pomeni za Slovenijo in naše gospodarstvo?
Zato bi ta odločitev Evropskega parlamenta morala biti dodatna spodbuda in tudi alarm za naše gospodarstvo, da se pravilno in pravočasno usmerimo v zeleno energetsko preobrazbo. Imamo veliko znanja in veliko dobrih podjetij, ki bi lahko s proizvodnjo ustreznih izdelkov ustvarjala večjo dodano vrednost, kot pa jo ustvarjajo zdaj. Potem tudi prehod na električno mobilnost ne bi bil tako boleč, kot bo v primeru, da naša kupna moč ostane na repu Evrope.
EU in Slovenijo čakajo veliki izzivi, časa pa ni veliko. Potrebno bo sodelovanje vseh deležnikov (energetike, avtoindustrije, javnega prevoza, infrastrukture in še koga), da bo prehod čim manj boleč. Vlaganja v energetiko bodo velika, vendar tudi ta predstavljajo pozitivno stran energetskega prehoda. Odprla se bodo nova delovna mesta, denar pa bo zaokrožil znotraj EU – kar ni na primer pri fosilnih gorivih, kjer denar odteka iz EU.
Danes le Tesla zares dobro prodaja električne avtomobile in z njihovimi avtomobili je tudi mogoče enostavno sobivati. Se bodo drugi odzvali?
V desetih letih se bo trg stabiliziral, proizvodnja bo dohitela povpraševanje, na voljo bodo različni modeli in tudi različne oblike električnih vozil. Vzpostavil se bo tudi trg rabljenih električnih vozil, po katerih Slovenci radi posegamo, ker imamo dobre in ne predrage mehanike. Takrat bo prodaja tudi pri nas stekla in ne bo nobene potrebe po prepovedih. EU naj raje zakonsko uredi enoten sistem plačevanja in avtorizacije na hitrih polnilnih postajah ob avtocestah, v katere so investirali milijarde, polnjenje pa je kot loterija. Zaradi praktične in uporabne polnilne infrastrukture Tesla zmaguje tudi na evropskem trgu, in dokler tega ne uredimo, nimamo upanja za primat na trgu električnih vozil.
15