Četrtek, 12. 1. 2017, 19.40
7 let, 1 mesec
Zimska vožnja skriva številne pasti. Ste pripravljeni na vožnjo po snegu?
Ste pripravljeni na sneg in led na cestah? #nasvet
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
6,10
4
Da boste sneg in zimske vozne razmere za volanom pričakali kar najbolje pripravljeni, vam ponujamo nekaj nasvetov, kako voziti in kaj je dobro na avtu pred zimo preveriti, da bo vožnja po mokrih, zasneženih ali celo poledenelih cestah varnejša, manj stresna in udobnejša.
Hitrost vozila zmanjšajmo in jo prilagodimo razmeram ter stanju vozišča.
Povečajmo varnostno razdaljo med svojim vozilom in vozilom, ki vozi pred nami. Pomembno je tudi predvidevanje.
Zavirajmo z občutkom, pravočasno in po potrebi postopno, z večkratnim pritiskom na stopalko,
Ne spreminjajmo smeri vožnje sunkovito, saj vsako tako ravnanje lahko povzroči destabilizacijo in zanašanje vozila. Podobno velja tudi za sunkovito speljevanje.
Zelo pomembna je izbira pravilnega prestavnega razmerja, ker lahko premajhna moč na pogonskih kolesih zmanjša učinkovitost vodenja vozila in onemogoči potrebne popravke smeri vožnje, prevelika pa povzroči zdrsavanje pogonskih koles in zanašanje vozila.
Vozimo čim bolj enakomerno, brez premočnega pospeševanja ali nenadnega zmanjševanja hitrosti, posebej bodimo pozorni na izpostavljene dele ceste, kjer se pogosteje pojavlja poledica.
Ob vožnji v strm ali dolg klanec po potrebi izklopimo elektronski sistem za nadzor zdrsa koles koles.
Pri samodejnih menjalnikih vklopite program za vožnjo po snegu, če ga avtomobil ima.
Zavorni sistem ABS v snegu ni tako učinkovit kot na suhi ali mokri cesti.
Prilagodite hitrost in povečajte varnostno razdaljo!
Ne pozabite, da se v snegu in vetru ne zmanjša samo oprijem, temveč tudi vidljivost.
Prvo in najpomembnejše pravilo pri vožnji po zasneženi ali poledeneli cesti je zmanjšanje hitrosti, saj je avtomobil zaradi drastično manjšega oprijema pod kolesi težje vodljiv in se pri zavijanju in zaviranju vede precej drugače kot na suhi cesti. Že na mokri cesti je zaradi nevarnosti zdrsov in povečanih zavornih poti hitrost priporočljivo zmanjšati za 30 odstotkov, če vzamemo primer vožnje na odprti regionalni cesti zunaj naselja, po kateri lahko v običajnih voznih razmerah varno vozimo s hitrostjo 90 kilometrov na uro.
Če tako cesto prekrije snega, je treba najvišjo dovoljeno hitrost vsaj prepoloviti, pri poledici pa hitrost znižati za 70 odstotkov ali celo več, da bo mogoče varno ustavljati pred oviro in preprečiti zdrse s ceste v zavojih.
Tudi srečevanje s plužnimi vozili zahteva prilagoditev hitrosti in povečano previdnost ter predvidevanje.
Ne pozabite, da je ob zmanjšanju hitrosti obvezno treba še povečati varnostno razdaljo. Ko se prvič v novi zimski sezoni z avtomobilom znajdete na snegu, je dobro – če to lahko storite varno (na ravnem odseku ceste brez bližajočih se vozil zadaj ali spredaj ali na praznem parkirišču, dovozu ...) – z zaviranjem preizkusiti oprijem, ki ga omogočajo vaše zimske gume. Tako boste hitreje dobili občutek, kako se avto vede in koliko časa in prostora oziroma kakšno razdaljo potrebujete, da ga boste lahko varno ustavili. Tako boste resnično lažje in bolj zanesljivo ocenili, kakšno varnostno razdaljo potrebujete v danih voznih razmerah.
Če imate avtomobil s štirikolesnim pogonom, boste sicer veliko lažje speljevali in nadzorovali smer, a naj vas pomoč takega pogona ne zavede pri zaviranju. Zaradi pogona 4x4 zavorna pot ne bo nič krajša. Prilagodite hitrost.
Znate speljati na zasneženem klancu? Nekaj koristnih trikov, ki vam bodo pomagali ...
Znate namestiti snežne verige? #video
Zaradi varnosti in stroškov redno preverjajte tlak v gumah #nasvet
Zimske gume: testi, napotki in dodatki, ki lahko voznika stanejo precej denarja
Čeprav ustrezne pnevmatike niso edini pogoj za varno vožnjo po zasneženi cesti, so te vendarle edini fizični stik avtomobila s cesto. Oprijem asfalta se v zimskih mesecih pogosto znatno poslabša. Trenje ima lahko najmanjši koeficient 0, največjega pa 1, ki se mu približa stik gume na povsem suhem asfaltu. Ta koeficient že na mokri cesti upade na okrog 0,7, na zasneženi cesti na 0,15, v primeru poledenele ceste pa na vsega 0,08. Pozimi je torej trenje med pnevmatikami in cesto skoraj desetkrat manjše kot sredi poletja.
Če od avtomobila zahtevate dve zadevi hkrati, na primer zaviranje in zavijanje ali pospeševanje in zavijanje, lahko to še poslabša nadzor nad vozilom in stopnjo oprijema pod kolesi. Če je mogoče, rajši že pred zavojem pravočasno in ustrezno prilagodite hitrost vožnje.
Nenadni manevri, kot so sunkovito zaviranje, (pre)hitro obračanje volana ali nenadzorovano pospeševanje, lahko negativno vplivajo na stabilnost in smer ter dinamiko avtomobila. Sunkoviti odzivi lahko res hitro povzročijo izgubo nadzora nad vozilom.
Kaj narediti, če avtomobil začne zanašati?
Če vam avtomobil začne zanašati na poledenelem cestišču, se izogibajte sunkovitemu obračanju volana in ostanite mirni. Osebna vozila, ki imajo ABS-sistem proti blokiranju koles, med zaviranjem v primeru močnega zaviranja na poledenelem cestišču samodejno izvedejo serijo pritiskov in popuščanj na zavore. Če vozite avto brez ABS, z občutkom pritiskajte na stopalko zavore, in če zaznate, da so kolesa zablokirala, stopalko za malenkost popustite. Pri novejših avtomobilih bo pri stabilizaciji vozila pomagal tudi elektronski sistem za nadzor stabilnosti vozila.
Fizika ima zakone. Če jih prestopiš, ni vrnitve, to je dejstvo. Kako lahko pomaga štirikolesni pogon?
Dejstvo pa je tudi, da lahko v zahtevnih voznih pogojih, več kot je vozniškega znanja in previdnosti, pogon 4x4 bolj učinkovito lahko pomaga ter prinese več varnosti.
Treba je vedeti, da lahko kolo (guma) prenese le določeno silo vzdolžnih obremenitev (pogon in zaviranje) in prečnih obremenitev (lega v ovinku).
Natančneje povedano: guma lahko prenese le določeno rezultanto vzdolžnih in prečnih sil na stični ploskvi s podlago. Rezultanta teh sil pa mora ostati znotraj krožnice oprijema, tako imenovanega Kammovega kroga.
Čeprav ustrezne pnevmatike niso edini pogoj varne vožnje po zasneženi cesti, so te vendarle edini fizični stik avtomobila s cesto. Oprijem asfalta se v zimskih mesecih pogosto znatno poslabša. Trenje ima lahko najmanjši koeficient 0, največjega pa 1, zadnjemu se stik gume približa na povsem suhem asfaltu. Ta koeficient že na mokri cesti upade na okrog 0,7, na zasneženi cesti na 0,15, v primeru poledenele ceste pa na vsega 0,08. Pozimi je torej trenje med pnevmatikami in cesto skoraj desetkrat manjše kot sredi poletja.
Na suhem asfaltu je nevidni krog sil, ki definirajo oprijem pri pospeševanju, zaviranju in zavijanju, bistveno večji kot na snegu ali celo ledu. Tam se ta precej skrči in vsaka sila, ki preseže njegove meje, destabilizira avtomobil, kar v praksi pomeni drsenje v določeno smer.
Ključno pri štirikolesnem pogonu je, da se na račun prenosa pogona na zadnji kolesni par zanemarljivo zmanjša prečna sila zadnjih koles oziroma sila, ki drži smer v zavoju, obenem pa se izdatno poveča vzdolžna sila, ki avtomobil oziroma zadnja kolesa poganja v želeno smer. Zato gre tak avtomobil hitreje in zanesljivejše v zavoj in se odločneje pelje po spolzkem klancu.
Če pogonsko silo na podlago prenašajo vsa štiri kolesa, je vsekakor lažje priti v strm klanec, speljati in se peljati po snegu ter se celo prebiti skozi kakšno blatno lužo ali podobno neprijetnost na poti v gore, v gozd … Kdor se bo enkrat odločil za štirikolesni pogon, se mu zagotovo zlepa ne bo želel odpovedati, četudi se dnevno ne vozi po makadamu in blatnih poteh. To je pač pametna naložba v varnost, tudi na asfaltni podlagi.
Policija: "Voznike opozarjamo, da so zaradi nizkih temperatur oziroma trenutnih vremenskih razmer lahko ponekod ceste poledenele, zato vozite previdno! Dodatna previdnost in večja pozornost sta v teh zimskih razmerah nujni, prav tako mora biti za varno vožnjo tudi vozilo tehnično brezhibno in opremljeno po predpisih."
Treba je voziti počasneje in skrajno previdno, hitrost prilagoditi razmeram v prometu ter stanju vozišča, povečati je treba varnostno razdaljo med svojim vozilom in vozilom, ki vozi pred nami. Ne spreminjajmo smeri vožnje sunkovito, saj vsako tako ravnanje lahko povzroči zanašanje vozila. Podobno velja tudi za sunkovito speljevanje. Vozimo čim bolj enakomerno, brez premočnega pospeševanja ali zmanjševanja hitrosti, med vožnjo bodimo zbrani, predvsem pa strpni do drugih udeležencev v prometu. V takih razmerah so še posebej pomembni vozniška kultura, etika, solidarnost in podobno. Gre za okoliščine, ki jih morajo vsi udeleženci cestnega prometa upoštevati. To velja še zlasti ob napovedanem sneženju, to dejstvo naj vozniki upoštevajo in vozijo strpno in previdno, da ne bi izgubili nadzora nad vozilom oziroma da bi do cilja peljali čim bolj varno.Očistite avtomobil in ne pozabite na priporočljivo opremo ...
Pozimi so za varno vožnjo zelo pomembne tudi očiščene in brezhibno delujoče luči, saj so dnevi kratki, pa tudi vidljivost je v meglenih, deževnih ali sneženih dneh dosti slabša.
Temelji varne vožnje pozimi se seveda postavijo, še preden se na pot sploh odpravite. Zimske gume so prve, nujno pa mora biti avtomobil v dobri kondiciji in pripravljen na zimo. Ne pozabite, da mora biti ustrezno očiščen, da ne boste ob prvem zaviranju dobili snega na vetrobransko steklo in ostali brez pogleda na cesto. Poleg tega pa ne pozabite na ogledala in preostale površine, ki so ključne za dobro preglednost. Sneg, leteč z vaše strehe, pa bo nedvomno motil tudi voznika za vami.
Dobro se je spomniti, predvsem pred vožnjo po avtocesti, in preveriti oziroma dotočiti tekočino za čiščenje vetrobranskega stekla. Nujno tudi preverite raven goriva oziroma zalogo energije v bateriji pri električnem vozilu. Na zasneženi cesti morate predvidite tudi možnost, da se v takih razmerah hitro lahko zgodijo nesreče in zastoji, zaradi katerih boste morali imeti vozilo prižgano dalj časa. Obenem pa ne pozabite, da v zimskih razmerah avtomobil porabi več goriva. Za vsak primer imejte vedno napolnjeno še baterijo mobilnega telefona oziroma polnilec mobitela, primeren za avtomobil. Preverite hladilno tekočino v hladilniku avta, ki mora imeti dodano sredstvo proti zmrzovanju – to naj bi varovalo hladilno tekočino pred zmrzovanjem vsaj do temperature –25 stopinj Celzija.
Ob nizkih temperaturah je treba paziti tudi na pravilno upravljanje avtomobila, saj so motorji takrat še bolj občutljivi. V prednosti so bencinski motorji, ki se zaradi slabšega izkoristka prej segrejejo. Enako velja tudi za potniški prostor. Pri avtomobilih z dizelskim motorjem, ki nimajo posebnih dodatni grelnih sistemov, traja ogrevanje dlje. Ne glede na bencinski ali dizelski pogon pa hladnega motorja ne smemo priganjati v visoke vrtljaje.
Preverite tudi delovanje in stanje naprave za pranje vetrobranskega stekla (in zadnjega stekla, če je tako opremljeno), brizgalnih šob, v posodo za pralno tekočino natočite zimsko pralno sredstvo, temeljito pa preglejte tudi metlice brisalnikov.
V avtomobil pozimi spadajo pripomočki, ki nam v težavah lahko zelo pomagajo. To so tako kabli za priključitev akumulatorja na drugi avtomobil, ob snežnih padavinah sta v avtomobilu skoraj nepogrešljivi metlica in lopata, za primer spremenljivega vremena ali zastojev pa tudi topla odeja in pijača. Kdor se z avtomobilom odpravlja v višje ležeče kraje, bo v prtljažnik bržkone postavil tudi verige. Nameščanje teh je priporočljivo pred zimo preskusiti v domači garaži ali pa zunaj v lepšem vremenu. S strokovnjakom z AMZS smo posneli video, v katerem si oglejte, kako se namestijo verige:
Video: Znate namestiti snežene verige?
Speljevanje kot najpogostejša težava, ki nas doleti na zasneženi cesti ...
Glavni nasveti o vožnji po zasneženi cesti se torej vrtijo okoli opreme vozila, pri vožnji pa so povezani s hitrostjo, zaviranjem, zavijanjem in ne nazadnje speljevanjem. Če ste se že odločili, da se boste z vozilom podali na zasnežene ceste, se bo prva od mogočih težav pokazala po ustavitvi na klancu. Zato še nasvet za učinkovitejše speljevanje v zahtevnih razmerah
S sistemom za nadzor zdrsa ali brez?
Danes je sistem ASR sestavni del stabilizacijskega sistema ESP. Čeprav je teoretično mogoče drugače, so vsi avtomobili, ki imajo ESP, opremljeni tudi z ASR. Gre namreč za sorodne elektronske pripomočke, ki pod okriljem sistema ESP uporabljajo ista tipala in vzvode za dosego načrtovanega cilja, torej za boljšo stabilnost vozila v različnih neugodnih pogojih na cesti. In ker opozorila nikoli niso odveč: nobeden od teh sistemov ni vsemogočen, kar pomeni, da ni sposoben v vsakem primeru zadržati vozila znotraj smeri, ki jo je zadal voznik z zasukom volanskega obroča.
Ne glede na to, ali je vaš avtomobil opremljen s sistemom za nadzor zdrsa koles ali ne, velja, da morate ravnati s sklopko in plinom mehko, kot rečemo, "po trepalnicah". Utripanje kontrolne lučke za spodrsavanja pomeni, da je desna noga pretežka. Takrat lahko elektronika prej omenjenega sistema kolesom povsem odvzame moč in na strmini vozilo obstane. Ta možnost ni najbolj ugodna. Kadar so na vaši predvideni poti klanci z 10- ali večodstotnim naklonom, vam v takem primeru tudi najbolje ocenjene zimske gume ne bodo pomagale. Kot smo že občutili na lastni koži, vozilo onemoglo in brez moči obstane na klancu.
Če ste v zimskih sezonah pogosto na cesti, je priporočljivo izbrati avtomobil z možnostjo izklopa sistema preprečevanja spodrsavanja ali avtomobil s prilagojenim delovanjem tega sistema, zimski vozni program. Treba pa se je zavedati, da mora elektronsko pamet avtomobila v zahtevnih razmerah kljub vsemu zamenjati izpiljen voznikov občutek. Izkušnje štejejo. Ob premočnem pritiskanju stopalke za plin se bo namreč vsaj eno kolo brez nadzora sistema proti zdrsavanju zavrtelo v prazno, v snegu bo nastala kotanja, iz katere ne bo poti naprej ali pa bo zelo težka. Kaj storiti potem?
Kadar vozilo obstane in se upre speljevanju, poskušajte izmenično, vendar narahlo zazibati vozilo naprej in nazaj. Vozniki terenskih vozil uporabljajo med speljevanjem v blatu tehniko vijuganja na mestu in upajo, da bodo pogonska kolesa pri tem naletela na boljši oprijem. Včasih pomaga rahel pritisk zavore z levo nogo, da ob istočasnem dodajanju plina umirja kolo, ki se zavrti v prazno.Na klancih pomaga majhna zvijača, kadar je površina dovolj široka. Vozilo postavimo pravokotno na cesto, pri čemer odpade naklon klanca. Nato s poravnanimi kolesi previdno speljemo, po metru ali dveh pa zavijemo v klanec. Morda se bo izšlo.
Če ima vozilo sprednji pogon, lahko kratke klance premagamo vzvratno, ampak so verige varnejša rešitev.
Zanimivo: porschejeva poučna ledena lekcija vozniški samozavesti
4