Torek, 31. 1. 2012, 12.18
5 let, 12 mesecev
Elektronika ni vsemogoča – sistem proti zdrsu koles jo lahko tudi zagode
Elektronski nadzor zdrsa koles je v večini primerov zelo uporaben pripomoček za varnejšo vožnjo, ekstremne zimske razmere - sneg in led - pa kljub vsemu zahtevajo tudi previdnost in vozniško znanje.
V primerjavi z zavornim sistemom ABS sistem ASR nima enotne oznake, poznamo ga tudi kot TC, TCS, Traction in podobno, vsi pa imajo skupen imenovalec: nadzor nad zdrsom pogonskih koles.
Fizikalne osnove ali odgovor na vprašanje, čemu ASR
Na vedenje avtomobila na cesti vpliva ena sama stvar: stik med gumo in podlago. Že z gumo je avtomobilska industrija naredila – v primerjavi z lesenimi kolesi – ogromen preskok, naslednji je bil z uvedbo betonske ali asfaltne podlage. Tako gume kot podlaga se s časom izboljšujejo, a velikih preskokov tu ni več.
Se je pa na prelomu iz osemdesetih v devetdeseta leta zgodil nov veliki napredek z uvedbo elektronike; najprej za primer zaviranja z ABS, kmalu za tem pa še za primer poganjanja z ASR. Že kratek opis pove vse: ko zaradi prevelikega navora na pogonskih kolesih (in ob premajhnem količniku trenja med gumo in podlago) najmanj eno (lahko pa obe) kolo zdrsne, se lega na cesti poslabša. Tu vstopi na pomoč ASR.
Zmogljivejši motorji, več navora, večje težave
Avtomobili oziroma njihovi motorji so vse zmogljivejši in vse pogosteje se je začelo dogajati, da je ob pohojenem plinu trenja pod kolesi premalo, da bi pogonska kolesa dobro poganjala avtomobil.
Rešitev so snovalci našli več, med njimi sta morda najbolj učinkovita (draga) mehanska sistema samozaporni diferencial in vsekolesni pogon, a tudi v takšnem primeru v skrajnostih (sneg, led …) kolesa lahko zdrsnejo.
Že v sedemdesetih letih so se v ZDA pojavili prvi sistemi proti zdrsu pogonskih koles, z razmahom elektronike pa je večina proizvajalcev začela vgrajevati razmeroma preprost sistem ASR.
ASR: serijska oprema vseh novih avtomobilov
V osnovi je ideja odlična, delovanje brezhibno in učinek v večini primerov ugoden za voznika, predvsem pa je s tem povečana (aktivna) varnost vozila, saj preprečuje zdrs koles(a) in s tem avtomobila. Kam takšen zdrs pripelje v skrajnosti, dobro vemo.
Danes so ti sistemi izvedeni tako, da so (v večini primerov) ob zagonu motorja aktivni. Nekateri sistemi imajo gumb za izklop in med njimi se nekateri samodejno vklopijo, ko vozilo preseže določeno hitrost, ponavadi je to okoli 50 kilometrov na uro.
Kaj sistem ASR počne in kako se to izraža v vožnji
Sistem ASR je učinkovit tako pri vožnji naravnost kot v ovinkih. V obeh primerih ne dopusti, da bi se eno ali več pogonskih koles zavrtelo v prazno, kar bi sicer pomenilo zmanjšanje stabilnosti vozila. Pri vožnji naravnost se to najpogosteje zgodi, ko eno kolo naleti na slabši oprijem (mastna cesta, luža, led, …) in pri velikih obremenitvah lahko vozilo nenadzorovano zaniha iz smeri.
V ovinkih je še bolj kritično, saj poleg opisanega skrajnega primera tudi v zelo dobrih in stalnih pogojih pod kolesi na vozilo deluje centrifugalna sila. Zaradi nje se vozilo nagne in s tem razbremeni notranji kolesi, zato se pogonski kolesi na notranji strani hitro zavrtita v prazno in če je vozilo blizu fizikalne meje zdrsa, v takšnem primeru – ker v prazno vrteče se kolo ne drži več, torej tudi ne drži prečnih sil kot posledica centrifugalne sile na vozilo – zdrsne.
Zadevo dobro poznamo že iz predelektronskih časov; če je avtomobil gnan spredaj, se zaradi mikrozdrsov (ki jih tudi ASR dopušča) vede tako, da sili prednji del iz (naravnost) ovinka, če je gnano zadaj, hoče zadek prehiteti avtomobil, če pa je gnano z vsemi kolesi, se zgodi zdrs celega avtomobila. V vsakem primeru gre (lahko) za kritično vedenje avtomobila, ki mu marsikateri voznik, tudi zaradi nepripravljenosti, ni kos.
Slabosti: nešporten občutek in neučinkovitost v snegu
Seveda pa obstajata vsaj dva primera, ko je lahko ASR moteč. Eden je športna (ali "športna") vožnja, ko voznik želi, da pogonska kolesa zdrsujejo. Seveda ni nujno, da je pri tem avtomobil hitrejši (skozi ovinek), je pa mogoče; pri tem je bolj pomemben občutek večjega nadzora nad pogonom.
Drugi, vsakdanjemu človeku veliko bližji primer so skrajni pogoji pod kolesi. Če naprimer obstanete v snegu ali baltu, se iz njega ne boste izkopali, če bo ASR vrtenje pogonskih koles povsem zaustavil
Toda ASR počne prav to: zaustavi zdrs pogonskih koles.
V najslabšem primeru celo povsem ustavi motor oziroma "pobere" pogonsko moč, vse skupaj je odvisno od starosti sistema, gume, podlage in drugih okoliščin (speljevanje, v globjem snegu - inhanje in pogonska moče). Če se znajdete v takšnem primeru in ASR vašega avtomobila ni izklopljiv, kot rešitev preostaneta le še vrv in konjska vprega. Če pa ASR lahko izklopite, bo morda le šlo.
Sneg ali blato: izklopljen ASR in stara šola vožnje
V takšnem primeru je treba vedeti, da samo vrtenje koles v prazno ni jamstvo, da bo vozilo mogoče izvleči.
Tu se je treba vrniti v stare čase, ko smo uporabljali trike "guganja" (izmenično bliskovito hitro prestavljanje iz prve prestave v vzvratno in nazaj ter vsakokratno kratko dodajanje plina) in sukanja volanskega obroča (če gre za sprednji ali štirikolesni pogon); na tak način se pogoji pod pogonskimi kolesi spreminjajo, morda si guma celo izkoplje pot do trdnejše podlage in dovolj požene avtomobil, da se premakne.
Tudi takšno početje pa ubije upanje, če guma z vrtenjem izdela gladko polkrožno površino, kjer je oprijem enak ničli. Takrat spet pomagajo le še stari recepti od lopate do traktorja.