Kako dobra je električna tesla S? Preverili smo po cestah Slovenije.

Pred nami so dnevi, ko se Slovenija dokončno odpira električni mobilnosti

Jutri bo za mobilnost Slovencev pomemben dan. Na počivališču Tepanje pred Mariborom bodo odprli prvi hitri polnilnici za električne avtomobile ob avtocestnem križu. Predvidoma do konca leta jih bo ob avtocestah že 26, s tem pa bo postavljen osnovni temelj uporabe električnega avtomobila v Sloveniji. Ti ne bodo več zapisani zgolj ljudem v mestih in tistim, ki od službe niso oddaljeni več kot 50 kilometrov. Z električnim avtomobilom, resda z nekaj postanki, se bo mogoče peljati čez vso državo.

S temi mislimi smo se z enega izmed avtocestnih postajališč na Štajerskem proti Primorski neslišno odpeljali s teslo S. Ta vse tisto, kar Slovence z manj zmogljivimi električnimi avtomobili čaka jutri, omogoča že danes. To je brezskrbno potovanje z električno energijo, ki izvira iz čistih slovenskih naravnih virov, polnjenje baterije zgolj ob postankih za kavo in uživanje vsega potenciala, ki ga električni avtomobil uporabniku prinaša.

Zakaj to nikakor ni zgodba le o tesli S, ameriškemu revolucionarnemu električnemu avtomobilu ...

Že dolgo katerikoli avtomobil temeljev avtomobilske industrije ni pretresel tako kot prestižna limuzina iz Kalifornije. Tesli Motors je z modelom S (prvi model roadster je nastal še na osnovi lotusa elise) uspelo narediti električni avtomobil, ki oblikovno ni bil pretirano futurističen in je bil zato estetsko lažje sprejemljiv.

Limuzina ima električni motor s 380 "konji", zelo dobre vozne lastnosti, dva prtljažnika in lahko istočasno pelje sedem ljudi. Verjemite, vsakomur, ki smo mu povedali ta podatek, je bil osupel.

Tesla ima zaradi zmogljivih in naprednih litij-ionskih baterij tudi več kot 300 kilometrov realnega dosega in omogoča hitrosti več kot 200 kilometrov na uro.

Če je bilo treba pri električnih vozilih do zdaj sprejemati številne kompromise in se jim prilagajati, so pri tesli zahteve voznika spet v ospredju. Tak avtomobil danes sicer stane več kot sto tisoč evrov, toda najpomembnejši je dokaz, kakšen potencial ima elektrika kot pogonski vir avtomobilov prihodnosti.

Prav zato to ni le zgodba o tesli S, ki je konec septembra po limuzini predstavila še podobno zmogljiv serijski električni crossover model X. Tesla v avtomobilski industriji namreč ni več volk samotar. Še več, velikan so uvideli, da poti na nazaj ni več. Vizija Elona Muska je prerasla pričakovanja in postala huda konkurenca evropski avtomobilski eliti. Audi je na avtomobilskem salonu v Frankfurtu pokazal študijo e-tron quattro, ki je nemški odgovorov teslo X in naj bi na ceste zapeljal v roku treh let. Na istem mestu so ambicije po visokozmogljivi električni limuzini omenili tudi pri Mercedes-Benzu in BMW, s tem pa je električna mobilnost v Evropi dobesedno dobila zeleno prihodnost. Tehnologija je danes sicer še draga, a kot pri vseh tehnoloških novostih v avtomobilski industriji bo iz prestižnih premijskih modelov postopno napredovala tudi v "ljudske" avtomobile.

Moč Tesle Motors in Elona Muska

Že ko smo pred tremi leti objavili prvi portret Elona Muska, smo ga označili za Steva Jobsa avtomobilske industrije. Danes 44-letni Američan, s starši priseljenec iz Južne Afrike in tipični čudežni deček Silicijeve doline v Kaliforniji, je v svet avtomobilov prinesel potrebno svežino. Tako kot Applovi izdelki tudi vozila Tesle Motors za del avtomobilskih uporabnikov postajajo prava religija. Musk ima na Twitterju 2,7 milijona sledilcev in vsaka njegova objava, čeprav ne dolga več kot 140 znakov, že lahko povzroči globalno vznemirjenje. To je moč, ki bi lahko Tesli Motors konkurenčnost dolgoročno zadržala tudi v avtomobilsko konservativni Evropi.

Dober primer je bila javna predstavitev serijske tesle X v tovarni v Fremontu, ki so jo predvajali tudi prek interneta. Tudi proizvajalci, kot so Mercedes-Benz, Audi in BMW, svoje svetovne premiere predvajajo v živo prek svetovnega spleta, a če z začetkom predvajanja zamudijo nekaj minut, se s tem javnost bistveno ne obremenjuje. Toda Teslina zadnja premiera se je začela 40 minut pozneje in ljudem, ki so na primer v Evropi zgolj zato vstali od 5. uri zjutraj, ni bilo vseeno. Vsako minuto zamude se je na Twitter vsulo več deset zapisov na temo zamujanja premiere, obiskovalci prireditve pa so začeli prek aplikacije Periscope v živo prenašati dogajanje pred odrom.

Musk je pozneje na njem spet govoril sproščeno in ni bral vnaprej napisanega predstavitvenega govora. Težko si predstavljamo, da bi na premierah v Evropi nekdo iz občinstva upal skočiti v besedo Dieterju Zetscheju, Carlosu Ghosnu, Matthiasu Müllerju ali Haraldu Krügerju (da, to je predsednik BMW) z vzkliki navdušenja in odobravanja v smislu "Bravo, Dieter!" Pri predstavitvah Tesle Motors je to nekaj običajnega in zato se Američani s pomembnimi novostmi tudi izogibajo tradicionalnih avtomobilskih salonov. Njihovi samostojni dogodki jim bržkone prinesejo večjo hipno svetovno odmevnost.

Slovenci in tujci so teslo S prepoznali skoraj na vsakem koraku ...

Da je tesla S še danes odmevna in da privablja zanimanje mimoidočih, smo spoznali že po naših prvih kilometrih po slovenskih cestah. Z njo smo preizkusili tako dinamično vožnjo po poligonu AMZS na Vranskem kakor umirjeno vožnjo po regionalnih cestah in opravili še krajši potovalni preizkus po avtocesti med Ljubljano in Portorožem. Skoraj na vsakem koraku smo srečali Slovence ali tujce, ki so želeli pobliže vsaj pogledati avtomobil, če že ne izvedeti podrobnosti o njegovem delovanju, dosegu, ceni …

Od športne vožnje do srkanja macchiata ob polnjenju baterije

Na Vranskem smo si privoščili več hitrih pospeškov in zaviranj, tudi v ovinke smo se lahko pognali, kot da bi imeli v rokah klasično limuzino s športnim pedigrejem in vsaj bencinskim šestvaljnim motorjem. Izkušnja je bila nedvomno drugačna, saj je ni dopolnjeval element zvoka. V trenutku zdrsa zadnjih koles so tišino prebijali le zvoki gum.

Še bolj kot na poligonu se je tesla odlično znašla na regionalni cesti in avtocesti. Vožnja je bila mirna, hitra in sproščujoča. Vrnitev v Ljubljano, opravki po mestu, polnjenje na eni izmed Teslinih superhitrih polnilnic v času krajše malice in srkanju macchiata.

Popoldne je sledil še skok vse do Portoroža in nazaj. Če je bilo treba pred meseci ob podobnem podvigu z nissanaom leafom paziti na vsako razpoložljivo "kapljico" električne energije, je tesla S med Ljubljano in Portorožem že omogočala "roadtrip" v pravem pomenu avtomobilske svobode in uživanja. Če bi morali izpostaviti najboljši del vožnje, bi bili v zadregi. Tesla namreč s funkcionalnim infozabavnim sistemom na 17-palčnem zaslonu, ki do zdaj najbolje uteleša trendovsko sobivanje avtomobila in interneta, in svojim tehnološkim potencialom vozniku in potnikom predvsem prinaša celovito svojevrstno doživetje avtomobilske vožnje.

Do Portoroža in nazaj potrdili doseg več kot 300 kilometrov

O električnem dosegu ni bilo dvoma. Če bi nekoliko pazili na število hitrejših pospeševanj in končno hitrost, bi se z različico tesle S, ki ima baterijo s kapaciteto 85 kilovatnih ur, zlahka peljali 400 kilometrov. Skoraj pet metrov dolga električna limuzina torej zmore hitrost dobrih 200 kilometrov na uro, lahko teoretično pelje sedem ljudi (v prtljažniku sta dodatna zasilna sedeža, obrnjena v nasprotno smer vožnje) in danes kot edini električni avtomobil omogoča vožnjo po slovenski diagonali od Murske Sobote do Portoroža brez vmesnega polnjenja baterije.

Ključ za Teslin uspeh je mreža lastnih brezplačnih in superhitrih polnilnic

Na drugi strani pa imajo tesle v svojem rokavu še enega ključnega asa. To so lastne superhitre polnilnice. Ko jih je začela Tesla leta 2013 postavljati po ZDA in nato kmalu omogočila prečkanje ZDA z električno energijo, se je zdel Muskov projekt podpore vozil s polnilnicami še znanstvenofantastičen, danes pa postaja realnost. Mreža je danes v zahodni in severni Evropi zelo razširjena. Tudi v Sloveniji že imamo dvanajst polnilnic na dveh različnih lokacijah, nedavno so prve pri Senju dobili tudi Hrvati. Spodnja fotografija prikazuje načrtovano širitev polnilnic v roku od enega do dveh let.

Polnjenje avtomobila tudi z več kot stotimi kilovati, kar med obstoječimi serijskimi vozili zmore le tesla S

Slovenija ima v razdalji dobrih sto kilometrov med Kozino in Ljubljano kar dvanajst Teslinih superhitrih polnilnih postaj, kjer je električna energija brezplačna. Po naših izkušnjah so med polnjenjem delovale z močjo od 80 do 115 kilovatov, kar je torej od štirikrat do skoraj šestkrat več kot na primer zdajšnje 22-kilovatne javne polnilnice. Postanek na eni izmed teh polnilnic nam je vzel le približno uro in petnajst minut, da je bila baterija avtomobila polna vsaj 80-odstotno.

Superpolnilnice so sestavljene iz več različnih Teslinih polnilnikov, ki delujejo vzporedno in omogočajo moč polnjenja do 120 kilovatov. Polnilna postaja v avtomobilu pretvori izmenični tok v enosmernega, ki je naposled shranjen v bateriji. Hitre polnilnice ob 80-odstotni napolnjenosti baterije začnejo zmanjševati moč polnjenja, zato tudi zadnjih 20 odstotkov baterije zahteva bistveno več časa kot predhodnih 80 odstotkov. Polnjenje se namreč upočasni, da se lahko zadnji razpoložljivi prostori baterijskih elementov napolnijo z električno energijo. Pri Tesli so slikovito primerjajo s točenjem vode v kozarec. Sprva lahko vodo vanjo zlivamo z vso močjo, proti vrhu kozarca pa je treba paziti in zadnje kapljice dotakati zelo pazljivo.

Vsaka polnilnica družbo Elona Muska stane 55 tisoč evrov. Jih bodo v prihodnosti oddajali tudi Audiju, Mercedes-Benzu, BMW-ju in ostalim tekmecem?

Investicije Tesle Motors v mrežo superhitrih polnilnic, ki jih je danes že 2.983 na 527 različnih lokacijah, so izredno visoke. Po poročanju Autobilda izgradnja ene polnilnice Teslo stane okrog 75 tisoč evrov in čeprav za zdaj o tem nihče izmed vpletenih še ni povedal nič uradnega in dokončnega, bo morda prav Teslina mreža v prihodnosti temelj električne mobilnosti tudi drugih, najprej najbrž nemških premium tekmecev.

Danes se preprosto ne zdi smotrno in izvedljivo, da bi na primer podobno mrežo gradili tudi Audi, Mercedes-Benz, BMW in drugi, ki na drugi strani brez tako zmogljivih polnilnic na trgu električnih vozil ne bodo konkurenčni. Bosta torej Tesla Motors in Elon Musk v prihodnosti na lastnih superpolnilnicah dovolila polnjenje konkurenčnih vozil?

Samo marca so Tesline polnilnice v Evropi (teh je bilo konec aprila 150) v avtomobile pretočile za 1,5 gigavatne ure elektrike, ki so zadoščali za več kot osem milijonov zgolj z električno energijo prevoženih kilometrov. S tem smo se neposredno izognili porabljenemu milijonu litrov bencinskega goriva in 2.500 tonam izpusta ogljikovega dioksida.

Danes pa za novicami brskamo malo drugače :) @SiolNEWS @TeslaMotors pic.twitter.com/ihahjqjUoN

— Gregor Pavsic (@GregorPavsic) September 28, 2015

O minimalističnemu senčniku in gumbu, ki je ušel minimalistični zasnovi notranjosti

Tesla S kajpak ni idealen avtomobil. Čeprav imajo evropski premium tekmeci na primer še udobnejše sedeže in ponujajo kakovostno bolje izdelane podrobnosti, se zdi tesla S iz perspektive uporabnika predvsem dovolj učinkovita. Med vožnjo nismo pogrešali nič bistvenega in bržkone bi razlike z najbolj prestižnimi limuzinami Mercedes-Benza, Audija ali BMW videli predvsem takrat, ko bi avtomobile parkirali eden zraven drugega. Med vožnjo nas je najbolj motil izredno majhen senčnik, ki predvsem ob vožnji proti soncu voznikovim očem zagotavlja premalo sence. V minimalistično prikrojeni notranjosti smo na sredinski konzoli naši le dva gumba. Prvi aktivira vse štiri utripalke, drugi pa odpira nič drugega kot sovozniški predal. Že tesla X naj bi nekaj tistih manj prijetnih podrobnosti iz modela S, med njimi tudi omenjene minimalistične senčnike, odpravila.