Ponedeljek, 20. 5. 2024, 9.15
2 tedna
Svetovni dan čebel namenjen tudi čmrljem in drugim opraševalcem #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,22
Danes obeležujemo svetovni dan čebel, ki letos v ospredje postavlja vključevanje mladih v prizadevanja za čebelarstvo in ohranjanje opraševalcev, saj gre za prihodnje skrbnike našega okolja. Napovedanih je več prireditev, danes bo znan tudi dobitnik nagrade zlata čebela, Ljubljana pa bo ob tej priložnosti sredi tedna gostila mednarodni forum. Raziskovalec opraševalcev z oddelka za raziskave organizmov in ekosistemov Danilo Bevk poudarja, da je dan sicer res poimenovan po čebelah, a je namenjen vsem opraševalcem, tudi čmrljem. "Čeprav na prvi pogled čmrlji delujejo počasni in leni, bi brez njih marsikaj ostalo neoprašeno," je dejal Bevk.
Svetovni dan čebel so Združeni narodi na pobudo Slovenije razglasili leta 2017, prvič pa smo ga obeležili leto pozneje. Namenjen je krepitvi zavedanja o pomenu, ki ga imajo čebele in vsi drugi opraševalci za kmetijstvo ter biotsko raznovrstnost.
Da so čebele za naše preživetje na tem planetu izredno pomembne, opozarja tudi letošnji svetovni dan čebel. Osrednja tema "z mladimi za čebele" je namenjena ozaveščanju mladih in drugih deležnikov o bistveni vlogi čebel ter drugih opraševalcev v kmetijstvu, ekološkem ravnovesju in ohranjanju biotske raznovrstnosti.
"Z vključevanjem mladih v čebelarske dejavnosti, izobraževalne pobude in prizadevanja za zagovorništvo lahko navdihnemo novo generacijo okolijskih voditeljev ter jih opolnomočimo, da pozitivno vplivajo na svet," so zapisali pri organizaciji ZN za hrano in kmetijstvo (FAO).
"Čebele potrebujejo čist zrak in vodo ter čisto okolje," so poudarili na kmetijskem ministrstvu.
Medeni zajtrk zaživel v številnih državah Evrope in zunaj nje
Da bi pomen čebel in čebelarstva spoznali že najmlajši, si slovenski čebelarji prizadevajo vrsto let. Tradicionalno vsak tretji petek v novembru v šolah in vrtcih pripravijo tradicionalni slovenski zajtrk, pri katerem poleg z domačim maslom, jabolkom, črnim kruhom in mlekom postrežejo tudi z medom. Projekt je do danes prerasel slovenske meje in s pobudo za evropski medeni zajtrk zaživel v številnih državah Evrope ter tudi zunaj nje.
Čebele in drugi opraševalci so za človeštvo pomembni zaradi zagotavljanja prehranske varnosti, odpravljanja lakote po svetu ter zaradi skrbi za okolje in biotsko raznovrstnost.
Lanski pridelek je bil štirikrat manjši od desetletnega povprečja
"Čebele potrebujejo čist zrak in vodo ter čisto okolje na splošno. Če bomo ohranili okolje in čebelam omogočili lažje preživetje, bomo tudi ljudje živeli v lepšem in bolj zdravem okolju. Toda najpomembneje je, da se vsi skupaj ponovno zavemo bistvene vloge, ki jo ima vsak posameznik pri ohranitvi čebel in drugih opraševalcev," so poudarili na kmetijskem ministrstvu.
Slovenski čebelarji so po podatkih statističnega urada lani pridelali približno 285 ton medu, kar je 88,1 odstotka manj kot leta 2022. Lanski pridelek je bil ob tem približno štirikrat manjši od desetletnega povprečja.
Svetovni dan čebel obeležili s številnimi dogodki
Ob svetovnemu dnevu čebel v teh dneh tako v Sloveniji kot po svetu potekajo številni dogodki. Osrednji državni dogodek v okviru čebelarskega praznika, ki ga vsako leto na soboto, ki je najbližje 20. maju, organizira Čebelarska zveza Slovenije, je že potekal, in sicer v soboto v Beltincih.
Danes popoldne bodo rojstni dan pionirja sodobnega čebelarstva in enega največjih strokovnjakov za čebele Antona Janše praznovali tudi pri Janševem čebelnjaku, kjer dogodek organizirata Zavod za turizem in kulturo Žirovnica ter Čebelarsko društvo Antona Janše Breznica. Več dogodkov pripravljajo tudi v Ljubljani, podrobnosti so objavljene na spletni strani Mestne občine Ljubljana.
V čebelarij na strehi Nacionalnega inštituta za biologijo so naselili čmrlje
Na OŠ Simona Jenka v Kranju bodo danes odprli svoj prvi učni čebelnjak, na strehi nove stavbe Nacionalnega inštituta za biologijo pa so pred časom v čebelarij, laboratorij za gojenje in raziskave čmrljev in čebel samotark, naselili čmrlje, ki so, kot pravijo na inštitutu, zelo pomembni divji opraševalci.
Čebelarij na strehi Nacionalnega inštituta za biologijo.
Trenutno je v čebelariju naseljenih sedem čmrljih družin, ki gnezdijo vsaka v svoji posebni leseni gnezdilnici. Ko pogledamo v eno od njih, gnezda sicer ne vidimo, saj je prekrito z mahom, na njem pa kljub temu opazimo kakšnega čmrlja. Iz gnezdilnice imajo čmrlji izhod v zunanji svet skozi posebno cev, ali kot pravi Bevk, mostiček. "Če pozorno gledaš, lahko na njihovih zadnjih nogah ali na dlakavem telesu opaziš cvetni prah," je dejal raziskovalec opraševalcev z oddelka za raziskave organizmov in ekosistemov Danilo Bevk.
Za potrebe raziskav raziskovalci na NIB čmrlje vzgajajo iz avtohtonih populacij. "Enostavneje bi bilo, če bi kupili uvožene, a so ti druge podvrste. S križanjem in vnosom novih bolezni bi lahko ogrozili avtohtone populacije, zato ne želimo, da bi prišli v okolje," je povedal Bevk.
Preden čmrlje družine naselijo v čebelarij, jih sicer vzgojijo v posebnem, ločenem laboratoriju. Ulovljene matice namestijo v gojilne posodice in jih zaprejo v klimatsko komoro s primerno temperaturo in količino vlage. "Matice sčasoma odležejo jajčeca in s tem ustvarjajo družine. Ko ima posamezna družina vsaj 15 delavk, jih preselimo v gnezdilnice v čebelarij," je pojasnil.
Lesene gnezdilnice v čebelariju, v katerih gnezdijo čmrlji.
Čeprav ima dan ime po čebelah, je namenjen vsem opraševalcem
Letos že sedmič obeležujemo svetovni dan čebel. Čeprav ima dan ime po čebelah, pa je namenjen vsem opraševalcem, tako medonosni čebeli kot divjim opraševalcem, torej čmrljem, čebelam samotarkam, muham trepetavkam, metuljem. Opraševalci so po besedah Bevka pomembni tako za kmetijstvo kot za ohranjanje biotske pestrosti.
Vrednost opraševanja žuželk za slovensko kmetijstvo je ocenjena na 130 milijonov evrov letno. Več kot polovico opraševanja v kmetijstvu pa opravijo prav divji opraševalci. Na inštitutu vedno bolj spoznavajo, da brez pestrosti opraševalcev ni prehranske varnosti. Njihove raziskave so zato osredotočene na varstvo opraševalcev za zanesljivo opraševanje v kmetijstvu.
Delujejo leno in počasno, a pri opraševanju igrajo ključno vlogo
Čeprav na prvi pogled čmrlji delujejo počasni in leni, ravno ti pri tem igrajo ključno vlogo. "Brez njih bi marsikaj ostalo neoprašeno, še posebej v slabem vremenu," je poudaril Bevk. Pomladi, ko cveti sadno drevje, je namreč slabo vreme zelo pogosto, kar pa čmrljev ne ustavi. Zaradi sposobnosti ogrevanja telesa, čokatega telesa in goste poraščenosti z dlačicami so namreč prilagojeni na letanje tudi pri nizkih temperaturah. "Dejavni so tako v dežju, mrazu in vetru," je dodal.
Čmrlji so dejavni v dežju, mrazu in vetru.
Obenem veljajo tudi za zelo hitre opraševalce. "V enakem času oprašijo dva do štirikrat toliko cvetov kot čebela, ker so bolj kosmati in večji, na cvetu odložijo tudi več cvetnega prahu," je pojasnil.
Posebnost je prav tako njihova sposobnost opraševanje s stresanjem, ki ga medonosna čebela ne zmore, potrebujeta pa ga na primer paradižnik in borovnica. "Ko so že v začetku 80. let ugotovili, da lahko tako oprašujejo čmrlji, se je začela množična laboratorijska vzreja čmrljev, ki je danes vredna več kot 50 milijonov evrov letno. Čmrlji torej oprašujejo veliko več, kot bi lahko sklepali na podlagi njihove številčnosti," je dejal Bevk.
Pirc Musarjeva bo podelila nagrado zlata čebela
Osrednji mednarodni dogodek bo mednarodni forum Čebela za ljudi, planet in mir, ki bo potekal v Ljubljani v sredo ter četrtek. Forum bo organizirala FAO v sodelovanju z ministrstvoma za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter za zunanje in evropske zadeve. "Forum bo namenjen pregledu potreb ter izmenjavi izkušenj iz čebelarskih in opraševalskih projektov po vsem svetu. Na njem se bodo oblikovala priporočila za nadaljnje povezovanje in ukrepanje," so zapisali na kmetijskem ministrstvu.
Prav danes, na svetovni dan čebel, bo predsednica republike Nataša Pirc Musar na gradu Jable podelila nagrado zlata čebela, najvišjo državno nagrado na področju promocije, ohranjanja in raziskav čebel ter drugih opraševalcev. Podelitve se bo udeležila tudi kmetijska ministrica Mateja Čalušić.
