Četrtek, 18. 4. 2024, 13.18
1 teden, 5 dni
"Ni znanstvenih dokazov, ki bi neposredno povezovali sežiganje odpadkov z zdravstvenimi težavami"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,12
Ljubljana bo sežigalnico verjetno dobila na Barju, čeprav ta odločitev še ni dokončna.
Inštitut za strateške rešitve (ISR) je skupaj z mednarodno platformo WeTHINK organiziral posvet o trajnostnem ravnanju z odpadki, na katerem so sodelovali strokovnjaki, predstavniki večjih podjetij, organizacij in državnih institucij. Pogovor je tekel v smeri reševanja problematike z odpadki v Sloveniji ter vzpostavitvi celostnega in delujočega sistema upravljanja z odpadki
Roland Pomberger, vodja katedre za tehnologijo predelave odpadkov in ravnanja z odpadki na Univerzi v Leobnu v Avstriji, je opozoril na težave s sistemom upravljanja odpadkov v Sloveniji. Slovenija ima namreč zelo majhne zmogljivosti sežiganja odpadkov, zaradi česar jih mora posledično izvažati, kar pomeni plačevanje visokih cen brez koristi energetske izrabe. Dejstvo je, da se nekaterih mešanih odpadkov preprosto ne da reciklirati in njihovo odlaganje na deponije proizvede kopico dolgotrajnih posledic za okolje, vključno z emisijami toplogrednih plinov. V primeru, ko reciklaža ali ponovna uporaba nista mogoči, Pomberger poudarja: "Da je inteligentna termična izraba odpadkov sestavni element modernega ravnanja z odpadki."
Nadaljeval je, da v okviru evropskih uredb, ki določajo pravni in tehnični okvir za sežiganje odpadkov, ni znanstvenih dokazov, ki bi neposredno povezovali sežiganje ali sosežiganje odpadkov z okoljskimi ali zdravstvenimi težavami. Pod pogojem, da so te dejavnosti izvedene v skladu s predpisanimi standardi.
Konkurenčnost evropskega gospodarstva ogrožena
Filip Kokalj, izredni profesor katedre za energetsko, procesno in okoljsko inženirstvo na Univerzi v Mariboru, je predstavil pričakovanja Evropske unije v kontekstu krožnega gospodarstva ter poudaril, da je konkurenčnost evropskega gospodarstva ogrožena. Evropa vsako leto proizvede približno pet ton odpadkov na prebivalca – od teh je samo dobra tretjina učinkovito reciklirana. Zato je nujno, da Evropa usmeri svoja prizadevanja k učinkovitejši rabi materialov.
Ob tem je Kokalj navedel, da bodo do leta 2035 države članice morale reciklirati vsaj 65 odstotkov komunalnih odpadkov in omejiti delež odpadkov, ki se odlagajo na deponije, na manj kot deset odstotkov. Poudaril je pomen iskanja alternativnih rešitev, kot je termična izraba. Ta omogoča, da se materialni in energetski potenciali odpadkov izkoristijo za zadovoljevanje energetskih potreb prebivalstva in industrije, kar zmanjšuje odvisnost od uvažanja energentov.
V zadnjem izmed uvodnih nagovorov je Renato Šarc, profesor na katedri za tehnologijo predelave odpadkov in ravnanja z odpadki na Univerzi v Leobnu, predstavil razvoj sistema upravljanja z odpadki v Sloveniji ter primerjavo s sosednjimi državami. Boljšemu razumevanju tematike termične izrabe odpadkov med splošno javnostjo (ne le v Sloveniji, ampak tudi v drugih državah Evropske unije) je namenjen dokument Stališče o krožnem gospodarstvu glede proizvodnje, kakovosti, zagotavljanju kakovosti in uporabe goriva iz odpadkov SRF v cementni industriji. Pripravila sta ga Roland Pomberger in Renato Šarc z avstrijske univerze Montanuniversität Leoben, objavila pa ga je platforma WeThink.
