Združenje lastnikov s pripombami glede obdavčitve nepremičnin

Podpirajo usmeritev v široko davčno osnovo in razmeroma nizko davčno stopnjo, ne strinjajo pa se med drugim z načinom določitve davčne stopnje in možnostmi glede pritožb. "Obdavčitev luksuza" naj bo stvar dohodnine, ne tega zakona, pravijo. Združenje za široko davčno osnovo Združenje podpira koncept, da se spremeni sedanji "zastareli" sistem nepremičninskih dajatev ter da se določi široka davčna osnova, torej zajame čim več zavezancev, in razmeroma nizka davčna stopnja, je na novinarski konferenci v Ljubljani dejal podpredsednik združenja Edo Pirkmajer. Ta zakon za namere o posebni obdavčitvi luksuza ni primeren, menijo v združenju, saj da bi bilo treba obdavčiti celotno premoženje, tudi v tujini. Zato bi bilo po njihovem mnenju "večjo participacijo premožnejših" možno prej doseči prek dohodnine. Podanih več pripomb Na osnutek zakona so podali več pripomb. Tako se ne strinjajo, da bi lahko občine davčno stopnjo same določale in da pri tem ne bi bile navzgor omejene. Predlagajo uvedbo nekakšnega korekcijskega faktorja med tržno vrednostjo nepremičnin in dejanskimi potrebami občin glede infrastrukture. Nasprotujejo tudi temu, da bi bila tržna vrednost nepremičnine osnova za davek.

Nedorečen je način obdavčitve nezazidanih stavbnih zemljišč, menijo. Kriterij je, da je zemljišče kot nezazidano stavbno opredeljeno v prostorskih aktih občine. Vendar pa merila občin za opredelitev posameznega nezazidanega stavbnega zemljišča niso poenotena za vso državo, je opozoril tajnik združenja Aleksander Pavšlar.

Zavezanec za plačilo davka še naprej uporabnik Oporekajo tudi določitvi, da zavezanec za plačilo davka ne bi več bil uporabnik nepremičnine, ampak lastnik. V združenju opozarjajo na primere denacionaliziranih stanovanj, ki jih zasedajo imetniki stanovanjske pravice za nedoločen čas in za neprofitno najemnino, s čimer bodo sedaj lastniki plačevali davek "na nekaj, s čimer ne morejo prosto razpolagati".

Pirmajer: Vedno plača končni uporabnik V združenju so tudi prepričani, da bi lastniki morebitno višjo obdavčitev prelili v najemnine. "Veliko je sprenevedanj, da bodo davki 'udarili' lastnike, ne pa najemnike. Vedno plača končni uporabnik," pravi Pirmajer.

Možnosti pritožb so preveč poenostavljene, so prepričani, saj zakon predvideva možnost ugovora, kar pa ni pravno sredstvo. Ugovarjati je mogoče podatkom v registru nepremičnin, ni pa se mogoče pritožiti na določeno posplošeno tržno vrednost in s tem na ugotovljeno davčno osnovo, opozarja Pavšlar.

Preslabo je po njegovem mnenju tudi urejena možnost pretvorbe terjatev občine v lastniški delež v primerih, ko lastnik ne bi zmogel plačevati davka. Pavšlar opozarja, da bi lahko občina zahtevala delitev solastnine ter lastnika ali izplačala ali zahtevala dražbo in delitev izkupička.

Pobude glede možnosti oprostitve davka nedorečene Glede morebitne oprostitve davka za lastnike, ki v nepremičnini tudi živijo, je Pirkmajer povedal, da so te pobude še zelo nedorečene, tako da se je težko natančno opredeliti. Sicer pa meni, da bi lahko prihajalo do zlorab, saj da bi lahko bogate družine svoje nepremičnine prepisale na družinske člane, in poudarja, da lastniki nepremičnin, v katerih ne živijo, niso samo bogati.