Četrtek, 2. 7. 2026, 13.46
1 mesec, 2 tedna
Igralec Danny Glover potrdil, da ima Alzheimerjevo bolezen
"V nekem smislu lahko živim z njo," je opisal Glover. Prepričan je, da se bodo stvari z napredovanjem bolezni spreminjale, nevrodegenerativna bolezen pa je doslej vplivala na njegov govor in upočasnila njegovo gibanje.
Ameriški igralec Danny Glover, znan tudi po vlogi v več delih akcijske uspešnice Smrtonosno orožje, je razkril, da ima Alzheimerjevo bolezen, pri spopadanju z neozdravljivo boleznijo pa se opira predvsem na svojo družino. Doslej je bolezen vplivala na njegov govor in upočasnila njegovo gibanje, poročajo tuje tiskovne agencije.
79-letni igralec, ki je nastopil tudi v drami Barva škrlata iz leta 1985 in biografskem filmu Mandela iz leta 1987, v katerem poleg Gloverja v vlogi borca proti apartheidu Nelsona Mandele igra tudi igralka Alfre Woodard kot njegova žena Winnie, je za ameriški NBC v sredo povedal, da se z najpogostejšo obliko demence spopada že vrsto let.
"V nekem smislu lahko živim z njo"
"V nekem smislu lahko živim z njo," je opisal Glover. Prepričan je, da se bodo stvari z napredovanjem bolezni spreminjale, nevrodegenerativna bolezen pa je doslej vplivala na njegov govor in upočasnila njegovo gibanje, a mu, kot pravi, pri tem pomaga njegova družina, je poročala francoska tiskovna agencija AFP.
Glover, ki je leta 2022 prejel častnega oskarja, je plodovit igralec z impresivnim razponom vlog. Med njegove nepozabne filmske vloge sodita tudi skorumpiran policist v trilerju Priča iz leta 1985, ki ga je režiral Peter Weir, in komična vloga v ekscentričnem filmu Wesa Andersona Veličastni Tenenbaumi iz leta 2001, v katerem je nastopil ob boku Gena Hackmana. Igral je tudi v televizijskih serijah Hill Street Blues in Urgenca.
Bolezen prizadene spomin, govorne sposobnosti in izvršilne funkcije
Alzheimerjeva bolezen je najpogostejši vzrok demence in predstavlja od 60 do 80 odstotkov vseh primerov demence, ki se kaže v različnih bolezenskih stanjih. Naravni potek bolezni je značilen po progresivnih kognitivnih primanjkljajih, ki prizadenejo spomin, govorne sposobnosti, izvršilne funkcije in zmožnost abstraktnega mišljenja. Kaže se tudi v vedenjskih motnjah in funkcionalni okvari, kar vodi v izgubo avtonomije in vse večjo odvisnost od pomoči drugih, piše na spletni strani slovenskega Nacionalnega inštituta za javno zdravje.