Petek, 2. 10. 2026, 9.20
1 week, 6 days
Boštjan Veselič odkrito o težki diagnozi raka: Bolezen me je ustavila
Slovenski novinar in urednik Boštjan Veselič je moral po diagnozi raka želodca čez noč ustaviti svoj hiter življenjski tempo. Zahtevno zdravljenje ga je prisililo k premisleku, med okrevanjem pa je znova odkril ljubezen do slikanja, klavirja in morja, piše revija Suzy.
Boštjan Veselič je imel že pred leti težave z želodcem, lani pa je izgubil tek in po jedi mu je postajalo slabo. Ker je osebni zdravnik sprva menil, da je vzrok stres, je na lastno pobudo opravil magnetno resonanco. Ta je pokazala povečane bezgavke. Nato je vse steklo bliskovito, je razkril v pogovoru za revijo Suzy.
V štirinajstih dneh je odšel na bolniški dopust, dobil diagnozo raka želodca in prejel prvi dve kemoterapiji. Prvih šest mesecev je bilo zanj zelo težkih, je priznal za revijo in dodal, da mu je bilo po terapijah slabo, veliko je spal, nato pa se je njegovo počutje začelo izboljševati.
Podobno zahtevno diagnozo raka je prestal tudi Silvester Šurla, novinar in odgovorni urednik revije Reporter. O svoji bolezni je javno in odkrito spregovoril tudi v knjigi in med drugim povedal, da mu je življenje rešil kirurg Erik Brecelj.
Slikanje, klavir in dolgi sprehodi
Med okrevanjem je ponovno začel slikati, kar ga je veselilo že v otroštvu. "Bilo je, kot bi padel v posebno stanje," pravi o urah, ki jih je preživljal pred platni. Ponovno je začel igrati tudi klavir. "Slikanje in klavir sta mi pomagala izraziti nekaj, česar ne moreš povedati z besedami," je dejal.
Ko se je počutil bolje, je dodal še gibanje. Na dan je prehodil tudi do trinajst kilometrov, pri tem pa sta ga spodbujala žena Katarina in sin Aleksander.
Po okrevanju je odkril še eno veliko ljubezen – morje. Kupil je več kot deset metrov dolgo barko, ki je bila pred tem več let zapuščena v marini. Po obnovi in opravljenem izpitu se je z družino odpravil na prvo plovbo. Za zdaj raziskujejo slovensko morje, v prihodnje pa si želijo pluti tudi proti Hrvaški in Grčiji.
"Bolezen me je ustavila"
Pred boleznijo je delal tudi po dvanajst ur na dan, pogosto ponoči, ob tem pa je premalo spal. Med bolniško odsotnostjo je ugotovil, kako malo časa si je prej namenil za počitek. "Bolezen me je ustavila in naučila, da se ni vredno obremenjevati z vsako malenkostjo."
Danes več spi, si vzame čas zase in uživa v preprostih stvareh. Pravi, da se je naučil živeti bolj umirjeno in brez nenehnega razmišljanja o prihodnosti.
Po zahtevnem zdravljenju se zdaj počasi vrača v službo, a z drugačnim odnosom do življenja. "Veselim se skorajšnje vrnitve v službo, saj si želim delati. Verjamem, da bom precej manj pod stresom. In tudi ko bom, se bom znal za trenutek ustaviti, zadihati in nato nadaljevati."
Preberite tudi: