Ponedeljek, 1. 6. 2026, 14.21
1 teden, 6 dni
Strokovnjaki razkrivajo drugačen pogled na tesnobo, ki vrača upanje
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,09
Tesnoba je danes ena najpogostejših težav duševnega zdravja, strokovnjaki pa opozarjajo, da število primerov iz leta v leto narašča. Po ocenah bo vsaj eden od treh ljudi v življenju doživel anksiozno motnjo, vse več težav pa opažajo tudi pri otrocih in mladostnikih.
A nova razlaga tesnobe bi lahko povsem spremenila način, kako ljudje razumejo svoje občutke strahu, panike in pretirane zaskrbljenosti.
Dolga leta je prevladovalo prepričanje, da je tesnoba posledica motenega delovanja možganov, pretirano občutljive amigdale ali genetskih napak. Zaradi tega se številni ljudje počutijo, kot da je z njimi nekaj trajno narobe in da svojih težav nikoli ne bodo zares premagali.
Vse več strokovnjakov pa danes opozarja, da bi lahko bila tesnoba v resnici normalen evolucijski odziv telesa. Psychology Today povzema raziskavo, ki tesnobo primerja z dimnim alarmom – njegov namen je, da nas opozori na morebitno nevarnost. Včasih se alarm sproži tudi takrat, ko nevarnosti v resnici ni, na primer zaradi zažganega toasta, vendar to še ne pomeni, da je alarm pokvarjen.
Podobno naj bi delovali tudi naši možgani. Pri nekaterih ljudeh je sistem za zaznavanje nevarnosti preprosto bolj občutljiv, pogosto zaradi kombinacije genetike, stresnih izkušenj in okolja. To pa še ne pomeni, da so njihovi možgani okvarjeni.
Bolj optimističen pogled na zdravljenje
V raziskavi, ki jo povzema Psychology Today, so strokovnjakom za duševno zdravje predstavili dve različni razlagi tesnobe. Ena jo je opisovala kot možgansko motnjo, druga pa kot evolucijsko zaščitno reakcijo.
Rezultati so bili presenetljivi. Tisti, ki so tesnobo razumeli kot naraven obrambni mehanizem, so bili precej bolj optimistični glede okrevanja pacientov. Prav tako so bolj verjeli v učinkovitost psihoterapevtskih pristopov, kot sta kognitivno-vedenjska terapija in izpostavitvena terapija (postopno spoprijemanje s travmatičnimi spomini ali strahovi, op. p.).
Strokovnjaki opozarjajo, da lahko prav način razmišljanja o tesnobi močno vpliva na okrevanje. Če ljudje verjamejo, da so njihovi možgani trajno okvarjeni, pogosto izgubijo občutek nadzora in upanja.
Ni nujno znak bolezni, ampak pretirano okrepljen obrambni sistem
Po navedbah Psychology Today vse več raziskav kaže, da tesnoba ni nujno znak bolezni, ampak pretirano okrepljen obrambni sistem, ki ga je mogoče umiriti in ponovno uravnotežiti.
Pomembno vlogo pri tem imajo tehnike, kot so kognitivno-vedenjska terapija, dihalne vaje, izpostavljanje strahovom in različne metode prizemljitve. Cilj ni, da popolnoma odstranimo tesnobo, ampak da naučimo možgane, da nevarnosti ocenjujejo bolj realistično.
Strokovnjaki poudarjajo, da je tesnoba del človeške narave in da jo je mogoče razumeti tudi kot znak, da telo skuša posameznika zaščititi. Prav sprememba dojemanja tesnobe bi lahko bila prvi korak k učinkovitejšemu okrevanju.
Preberite tudi:
