Torek, 25. 8. 2026, 6.00
1 teden, 2 dneva
Nova generacija polnilnih modelov
Slušni aparat, ki sledi vašemu dnevu
Sodobni slušni aparati niso namenjeni le ojačanju zvoka. Njihova naloga je uporabniku olajšati razumevanje govora v situacijah, v katerih ga zares potrebuje. Polnilni modeli ob tem prinašajo še preprostejšo vsakodnevno uporabo.
Jutranji pogovor v kuhinji, telefonski klic na poti v službo, sestanek, kosilo v polni restavraciji in večerni obisk pri prijateljih imajo nekaj skupnega: od našega sluha zahtevajo, da se ves dan prilagaja različnim glasovom, razdaljam in količini hrupa.
Ko sluh oslabi, težava ni vedno v tem, da je vse pretiho. Pogosto zvok slišimo, vendar težje razločimo besede. V mirnem prostoru pogovoru še sledimo, pri družinski mizi ali v avtomobilu pa se posamezni glasovi zlijejo z zvoki iz okolice. Poslušanje postane naporno, človek pogosteje prosi za ponovitev in se lahko začne pogovorom tudi izogibati.
Prav takšnemu vsakdanu so namenjeni sodobni polnilni slušni aparati: ne le kot manjši in diskretnejši pripomočki, temveč kot osebno prilagojena tehnologija, s pomočjo katere uporabniki ostanejo dejavni in povezani z ljudmi okoli sebe.
Zvečer v polnilno postajo, zjutraj v ušesa
Ena najbolj praktičnih sprememb je vidna že v običajnih situacijah. Pri polnilnih slušnih aparatih ni treba kupovati, shranjevati in menjavati baterij za enkratno uporabo. Polnjenje postane del večerne rutine: aparata se namestita v postajo, čez noč napolnita in sta naslednji dan znova pripravljena na uporabo.
Sodobni modeli so zasnovani tako, da z enim polnjenjem delujejo ves dan ali celo več, tudi ob uporabi funkcij, kot sta telefoniranje in pretakanje zvoka prek povezave Bluetooth. Ker ni odpiranja baterijskega predala in rokovanja z majhnimi deli, je takšna uporaba posebej dobrodošla za ljudi s slabšim vidom ali zmanjšano spretnostjo rok. Hkrati odpade skrb za zalogo rezervnih baterij, manj pa je tudi odpadkov.
Polnjenje rešuje praktični del uporabe, sodobna obdelava zvoka pa odgovarja na zahtevnejše vprašanje: kako slediti pogovoru v hrupu?
Ko za mizo ne govori le človek pred vami
Klasična predstava o slušnem aparatu je, da vse zvoke preprosto ojača. Toda v polni restavraciji ali na družinskem kosilu glasnejše ni nujno tudi jasnejše. Če se skupaj z govorom okrepijo še ropot posode, promet ali več pogovorov v ozadju, mora uporabnik še vedno vlagati veliko napora v razumevanje besed.
Najnovejši polnilni modeli uporabljajo napredne algoritme in umetno inteligenco, ki sproti analizirajo zvočno okolje. Aparat prepozna, ali je uporabnik v mirnem prostoru, v prometu, avtomobilu ali sredi skupinskega pogovora, in temu prilagodi obdelavo zvoka.
Pri najnaprednejših rešitvah je poudarek na prepoznavanju govora iz različnih smeri. Sogovornik namreč ni vedno neposredno pred nami: enkrat govori oseba na naši levi, nato nekdo z drugega konca mize. Tehnologija pomaga slediti menjavanju govorcev in zmanjšuje napor pri poslušanju, kar lahko pomeni bolj sproščeno komunikacijo. Zanemarjanje težav s sluhom lahko privede do tega, da se posameznik začne umikati iz družabnega življenja, sčasoma pa lahko vpliva tudi na upad kognitivnih sposobnosti in poveča tveganje za razvoj demence.
Umetna inteligenca pri tem seveda ni čudežna rešitev in ne nadomesti strokovne nastavitve aparatov. Njena naloga je, da se aparat hitreje in bolj neopazno odzove na spreminjajoče se razmere. Končni cilj je jasnejši govor in bolj naravna slušna izkušnja.
Klic, glasba ali podkast neposredno v slušnem aparatu
Sodobni slušni aparati se vključujejo tudi v digitalni vsakdan posameznika. Povezljivi modeli se prek povezave Bluetooth povežejo s pametnim telefonom, zato uporabnik neposredno prek aparatov ne opravlja le telefonskega klica, pač pa lahko uživa tudi v glasbi ali zvočni knjigi.
Prek aplikacije je mogoče glede na izbrani model prilagoditi glasnost, zamenjati program poslušanja in preveriti stanje napolnjenosti.
Vse funkcije seveda niso enako pomembne za vsakogar. Nekdo največ časa preživi v pogovorih ena na ena, drugi pogosto vozi, obiskuje prireditve ali dela v odprti pisarni. Zato najboljša izbira ni nujno model z najdaljšim seznamom možnosti, ampak tisti, ki ustreza uporabnikovemu sluhu, navadam in okoljem, v katerih se najpogosteje znajde.
Šele doma ugotovimo, kako se aparat zares obnese
Meritev sluha in nastavitev aparata potekata v nadzorovanem okolju, življenje pa ne. Zato Neuroth omogoča, da uporabnik nove slušne aparate do 14 dni brezplačno preizkuša v svojem domačem okolju.
V tem času lahko preveri prav tisto, česar ni mogoče v celoti oceniti v slušnem centru: ali lažje razume bližnje in kako se aparat odzove na hrup ulice. Je z novim aparatom telefonski klic jasnejši? Je aparat udobno nositi ves dan? Opažanja iz preizkusnega obdobja so izhodišče za dodatne prilagoditve.
Prvi korak je brezplačen test sluha. Pregled ne pomeni samodejne odločitve za aparat; pokaže, kako človek zaznava tone različnih frekvenc in kako razume govor. Šele na podlagi rezultata in pogovora o individualnih težavah je mogoče presoditi, katera rešitev bi bila smiselna.
Za vse, ki z odločitvijo že nekaj časa odlašajo, v Neurothu poteka avgustovska akcija s petodstotnim popustom na polnilne slušne aparate. Ugodnost znaša največ 315 evrov; ta znesek velja ob nakupu dveh aparatov Phonak Audéo I90 Sphere. Akcija velja do 30. septembra 2026.
Na voljo je tudi možnost razdelitve cene na do 36 mesecev. Podrobni pogoji in rezervacija termina so na Neurothovi akcijski strani.
Moč sluha: osebne zgodbe o nečem, kar težko opišemo
Tehnologijo je mogoče predstaviti s funkcijami, izkušnjo slabšega sluha pa precej težje. Kako zveni glasba, ko nekaterih frekvenc ne zaznavamo več dobro? Zakaj človek težavo dolgo skriva? In kaj se spremeni, ko prvič dobi ustrezno pomoč?
Takšna vprašanja odpira nova Neurothova serija podkastov Moč sluha, ki jo vodi Ana Praznik. Namesto splošnih nasvetov v ospredje postavlja ljudi, njihove izkušnje in strokovne poglede na sluh.
Prvi gost je bil glasbenik Dare Kaurič. Spregovoril je o popačenem zvoku, napačno slišanih vprašanjih doma in ugotovitvi, da slabše zaznava predvsem višje frekvence, med njimi nekatere ženske in otroške glasove.
"Začelo se je tako, da sem, ko sem po službi sedel v avto in prižgal radio, začel opažati, da se mi zdi vse nekam čudno. Da mi nekateri zvoki manjkajo. Mislil sem, da bo že minilo. A ko sem nekoč ustvarjal glasbeni aranžma – v skladbo sem želel vnesti zvok tamburina, ki ima frekvenco, ki je jaz nisem dobro slišal – me je producent opomnil, češ kaj sem delal, saj se sliši samo tamburin," je med pogovorom z Ano Praznik svojo izkušnjo opisal Kaurič iz glasbene skupine Kingston. Prav tako je tudi bližnje doma vse pogosteje slišal popolnoma narobe in odgovarjal povsem zunaj konteksta. "Takrat sem se zavedel, da je čas, da grem na testiranje sluha," se spominja.
Danes uporablja slušni aparat, poslušalcem pa sporoča tudi, da dobra izkušnja zahteva pravilno nastavitev in nekaj časa za privajanje.
Njegova zgodba jasno pokaže, da se slabši sluh ne pojavi nenadoma, kot vseobsegajoča tišina. Lahko se skriva v podrobnostih, ki jih človek dolgo pripisuje utrujenosti, akustiki prostora ali načinu govora drugih ljudi.
Nova epizoda: kaj lahko za sluh naredimo, preden se poslabša
V drugi epizodi, ki je bila objavljena 17. avgusta, gostuje Mitja Čuš, strokovnjak za zaščito sluha pri Neurothu. Z Ano Praznik se pogovarjata o vplivu hrupa, trenutkih, ko je zaščita potrebna, in razlogih, zaradi katerih nanjo pogosto pomislimo šele po prvih težavah.
Zaščita ni pomembna le v proizvodnji, delavnicah ali na gradbiščih. Hrup nas namreč spremlja v vsakodnevnem življenju, naj bo to poslušanje glasbe prek slušalk ali vožnja z motorjem. Zlasti pa ne bi smeli zlahka jemati hrupa na koncertih in športnih prireditvah. Zavedati se moramo namreč, da tveganja ne poveča le glasnost, temveč tudi trajanje in pogostost izpostavljenosti hrupu.
Mitja Čuš je predstavil tudi projekt Semafor hrupa, ki ga je Neuroth doslej omogočil v dveh osnovnih šolah. Naprava z običajnimi semaforskimi svetlobnimi opozorili otrokom pokaže, kdaj postane prostor preglasen. Pri tem namen projekta ni le znižati hrup v učilnici, temveč učence zgodaj naučiti, da ga prepoznajo in razumejo njegov vpliv.
Neuroth je prisoten na 20 lokacijah po Sloveniji, med njimi tudi na novem svetovalnem mestu v Ravnah na Koroškem.
Izkoristite akcijsko ponudbo do 30. septembra in poskrbite za svoj sluh.
Seznam lokacij in kontaktni podatki so objavljeni na spletu.
