Ponedeljek, 18. 5. 2026, 4.00
3 tedne, 5 dni
Optimistični ljudje imajo bolj zdravo srce, ugotavlja nova študija
Dolga leta so strokovnjaki za zdravje srca poudarjali predvsem zdravo prehrano, gibanje, opustitev kajenja ter nadzor nad krvnim tlakom in holesterolom. Vse več raziskav pa zdaj kaže, da ima pomembno vlogo tudi naš pogled na življenje.
Nedavna študija namreč potrjuje, da je srčno-žilno zdravje optimističnih ljudi pogosteje boljše, imajo manjše tveganje za srčni infarkt in možgansko kap ter živijo dlje. Ameriško združenje za srce (American Heart Association) je že leta 2021 opozorilo, da je psihološko dobro počutje pomemben dejavnik zdravja srca.
Nova raziskava, objavljena v strokovni reviji Cardiology Clinics, pa je pokazala, da lahko različne tehnike pozitivne psihologije – od vaj hvaležnosti do meditacije in treninga optimizma – izboljšajo dejavnike tveganja za bolezni srca.
Kako optimizem vpliva na telo?
Strokovnjaki poudarjajo, da optimizem ni le pozitivno razmišljanje, temveč način, kako se telo odziva na stres. Dolgotrajen pesimizem in stalna čustvena napetost lahko povečata raven stresnih hormonov, spodbujata vnetne procese v telesu in vplivata na presnovo, kar sčasoma obremeni tudi srce.
Na drugi strani bolj optimističen pogled na življenje pogosto spremljajo nižje ravni stresnih hormonov in manj znakov vnetja v telesu. Takšen način razmišljanja vpliva tudi na vsakodnevne odločitve in navade.
Ljudje, ki so bolj usmerjeni v pozitivno prihodnost, se praviloma več gibajo, prehranjujejo bolj uravnoteženo in lažje vztrajajo pri zdravih rutinah. Raziskave na velikih vzorcih ljudi kažejo opazno nižje tveganje za srčno-žilne bolezni pri optimističnih posameznikih in tudi manjšo verjetnost prezgodnje smrti.
Majhne spremembe imajo lahko velik vpliv
Strokovnjaki poudarjajo, da optimizem ni prirojena lastnost, ki je nekateri nimajo, temveč veščina, ki jo lahko razvijamo. Pomembna je predvsem doslednost.
V raziskavah so najboljše rezultate dosegli programi, pri katerih so udeleženci vsakodnevno izvajali kratke vaje in se hkrati udeleževali tedenskih srečanj. Že po od osmih do dvanajstih tednih so pri nekaterih opazili znižanje sistoličnega krvnega tlaka za od štiri do osem enot, kar zdravniki ocenjujejo kot klinično pomembno izboljšanje.
Kaj lahko naredite že danes?
Za razvijanje bolj optimističnega pogleda na življenje lahko pomagajo preproste, a dosledne vsakodnevne navade. Ena najbolj raziskanih praks je pisanje dnevnika hvaležnosti, v katerega si večkrat na teden zapišemo tri stvari, ki so nam polepšale dan – lahko gre za pogovor, sprehod ali preprosto dober obrok. Sčasoma se možgani začnejo bolj naravno usmerjati k pozitivnim izkušnjam.
Koristno je tudi, da si vsak dan vzamemo nekaj minut brez telefona in drugih motenj. Kratek sprehod, tišina ali osredotočeno dihanje pomagajo umiriti telo in zmanjšati raven stresa.
Poleg tega lahko k boljšemu počutju prispevajo še meditacija, postavljanje majhnih in dosegljivih ciljev ter redna telesna aktivnost. Vse to ne vpliva le na fizično počutje, temveč postopoma krepi občutek optimizma in zadovoljstva.
Raziskovalci opozarjajo pred toksično pozitivnostjo
Strokovnjaki ob tem poudarjajo, da optimizem ne pomeni ignoriranja težav ali pretvarjanja, da je vse vedno v redu. Namen ni prisilna sreča, temveč krepitev notranje odpornosti in bolj zdravega načina spoprijemanja s stresom.
Čeprav dolgoročni učinki teh pristopov še niso dokončno raziskani, se vse bolj kaže povezava med pozitivnejšim razmišljanjem in boljšim zdravjem srca.
V ospredje tako prihaja spoznanje, da so se raziskave v preteklosti morda premalo ukvarjale s pozitivnimi dejavniki zdravja, danes pa vse več dokazov kaže, da lahko bolj uravnotežen in optimističen pogled na življenje prispeva tako k večjemu zadovoljstvu kot tudi boljšemu zdravju.
Preberite tudi: