Sreda, 5. 8. 2026, 4.00
6 dni, 11 ur
Jet lag ni le utrujenost: tako vpliva na možgane, jetra in celotno telo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,43
Dolgi medcelinski leti pogosto prinesejo neprijetnega spremljevalca – jet lag oziroma časovni zamik. Čeprav ga večina povezuje predvsem z utrujenostjo, strokovnjaki opozarjajo, da ima za telo precej obsežnejše posledice.
Poleg tega, da moti biološko uro, vpliva še na delovanje možganov, prebavo, hormone in celo obnovo celic. Najpogostejši simptomi so utrujenost, nespečnost, glavoboli, bolečine v mišicah, prebavne težave, slabša koncentracija, razdražljivost in občutek "možganske megle".
Razlog ni le premalo spanja, temveč predvsem porušeni cirkadiani ritem – notranja biološka ura, ki uravnava spanje, budnost, prehranjevanje in številne druge telesne procese.
Zakaj je polet proti vzhodu običajno težji?
Moč simptomov je odvisna od števila časovnih pasov, ki jih prečkamo med letom, posameznikovih genov in zdravstvenega stanja. Težave so običajno izrazitejše pri letih proti vzhodu, saj se mora telo hitreje prilagoditi krajšemu dnevu. Posebej izpostavljene so letalske posadke, ki zaradi pogostih poletov in kratkih obdobij počitka težje obnovijo naravni ritem.
Raziskave so pri članih letalskih posadk pokazale višje ravni stresnega hormona kortizola, slabši spomin ter spremembe v določenih delih možganov. Dolgotrajno povišan kortizol lahko oslabi imunski sistem in poveča tveganje za bolezni srca in ožilja.
Študije na živalih kažejo, da lahko kronično porušen cirkadiani ritem pospeši razvoj nekaterih bolezni, vključno z boleznimi jeter in rastjo tumorjev. Pri ljudeh neposredna povezava še ni dokazana, vendar so raziskave pokazale, da imajo letalski delavci, ki pogosto prečkajo več časovnih pasov, nadpovprečno pojavnost nekaterih vrst raka. Znanstveniki opozarjajo, da je pri teh ugotovitvah treba upoštevati tudi druge dejavnike, kot je izpostavljenost kozmičnemu sevanju med letenjem.
Kako omiliti jet lag?
Strokovnjaki priporočajo, da se na pot pripravite že nekaj dni pred odhodom. Če potujete proti vzhodu, začnite hoditi spat eno do dve uri prej, pri letih proti zahodu pa nekoliko pozneje. Po prihodu čim hitreje prilagodite dnevni ritem novemu časovnemu pasu.
Pomembno vlogo ima tudi svetloba. Izpostavljenost dnevni svetlobi ob pravem času pomaga hitreje prestaviti biološko uro, v določenih delih dneva pa je celo priporočljivo nositi sončna očala, da telo ne prejme napačnih svetlobnih signalov.
Koristni so tudi zmerna telesna aktivnost, obroki po lokalnem času in čim hitrejša prilagoditev urniku na destinaciji. Nekateri uporabljajo melatonin, vendar njegova učinkovitost ni enotno potrjena, poleg tega lahko povzroči neželene učinke in ni primeren za vsakogar, zato je pred jemanjem priporočljiv posvet z zdravnikom.
Zanimiva raziskava je pokazala, da so ljudje, ki so se pred potovanjem najbolj bali jet laga, po prihodu poročali o hujših simptomih. To nakazuje, da lahko negativna pričakovanja dodatno okrepijo težave. Dobra novica je, da se telo običajno samo prilagodi novemu časovnemu pasu: približno eno uro na dan pri potovanju proti vzhodu in uro in pol na dan pri potovanju proti zahodu.
Preberite tudi:
