Sreda, 19. 8. 2026, 4.00
3 tedne, 6 dni
"Doomscrolling" spreminja možgane: kako lahko slabe novice vplivajo na duševno zdravje
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,44
Nenehno spremljanje slabih novic, pretresljivih posnetkov in spletnega ogorčenja ni le neprijetna navada. Raziskave kažejo, da lahko tako imenovani "doomscrolling" vpliva na telesni odziv na stres, poveča tesnobo in dolgoročno škoduje duševnemu zdravju.
Človeški možgani so naravnani tako, da hitro zaznajo nevarnost. Ko na zaslonu zagledamo grozljivo novico ali posnetek, se lahko sproži enak odziv "boj ali beg", kot bi se ob resnični nevarnosti. Telo začne sproščati kortizol in adrenalin, ki povečata budnost in pripravljenost na odziv.
Težava nastane, ko se nevarnost ponavlja iz ure v uro. Namesto da bi se telo po koncu stresnega dogodka umirilo, ostaja v stanju pripravljenosti. Po besedah profesorice psihiatrije in psihologije Sare Jo Nixon lahko dolgotrajna aktivacija stresnega sistema vpliva tudi na možganski sistem nagrajevanja, piše National Geographic.
Posledice se lahko pokažejo v vsakdanjem življenju. Stvari, ki so nas nekoč veselile, postanejo manj privlačne, povečajo se utrujenost, tesnoba in občutek brezizhodnosti. "To lahko resnično vpliva na celotno kakovost vašega življenja in sposobnost normalnega delovanja," opozarja Nixon.
Tudi spremljanje tragedij na zaslonu lahko pusti posledice
Psihologinja Roxane Cohen Silver je po terorističnih napadih 11. septembra ugotovila, da so ljudje, ki so intenzivneje spremljali poročanje o napadih, pozneje pogosteje poročali o duševnih in telesnih zdravstvenih težavah.
Podobne ugotovitve je prinesla raziskava po bombnem napadu na bostonskem maratonu leta 2013. Družbena omrežja so takrat ljudem omogočila neomejen dostop do izjemno nazornih posnetkov in fotografij. Ljudje, ki so bili izpostavljeni več nasilnim podobam, so šest mesecev pozneje pogosteje poročali o simptomih posttravmatskega stresa, kot so nočne more, povečana budnost in čustvena otopelost.
Še bolj presenetljivo je bilo, da so ljudje, ki so med spremljanjem dogodka medijem namenili več kot šest ur na dan, poročali o izrazitejših psiholoških težavah kot nekateri ljudje, ki so bili dejansko na kraju napada.
Doomscrolling nas lahko ujame v začaran krog
Pri doomscrollingu ne gre le za količino informacij. Problem je tudi način, kako se negativne vsebine med seboj krepijo. Ko preberemo pretresljivo novico, postanemo zaskrbljeni. Nato kliknemo na še eno zgodbo, da bi boljše razumeli, kaj se dogaja. Zaradi novih informacij smo še bolj vznemirjeni, zato iščemo še več novic. Tako nastane začaran krog, iz katerega je vse težje izstopiti.
Še posebej ranljivi so ljudje, ki se močneje poistovetijo z žrtvami dogodkov ali so že sicer nagnjeni k strahu in tesnobi. Zaradi nenehnega spremljanja nevarnosti postanejo bolj pozorni na morebitne nove grožnje in ob naslednji katastrofi še hitreje posežejo po telefonu.
Algoritmi lahko težavo še povečajo
Današnja medijska krajina je drugačna kot pred dvema desetletjema. Slabe novice nas lahko spremljajo ves dan, družbena omrežja pa nam po enem kliku pogosto ponudijo še več podobnih vsebin.
V zadnjih letih so se krizni dogodki vrstili drug za drugim – od pandemije in vojn do naravnih nesreč, političnih kriz in nasilja. Ko se stresni dogodki vrstijo drug za drugim, se telo ne more več ustrezno umiriti.
In prav nenehno kopičenje stresnih informacij je lahko problematično. Posamezna novica morda ne bo imela večjega vpliva, toda več ur vsakodnevne izpostavljenosti negativnim vsebinam lahko telo in možgane ohranja v stanju napetosti.
Kako spremljati novice, ne da bi vas preplavile?
Strokovnjaki svetujejo, da novic ne spremljamo ves dan. Preden vzamemo v roke telefon ali prižgemo televizijo, se je koristno za trenutek ustaviti in preveriti, kako se počutimo. Med branjem pa bodimo pozorni na telesne znake stresa. Če se nam pospeši srčni utrip, napnejo ramena ali postanemo izrazito nemirni, je to lahko znak, da je čas za premor.
Strokovnjaki pravijo, da vsak najbolje ve, kaj deluje zanj. Nekdo lahko novice spremlja 15 ali 20 minut, drugemu pa bo že pet minut povzročilo preveliko obremenitev. Namesto nenehnega preverjanja telefona je zato boljše določiti enega ali dva kratka termina na dan za spremljanje novic in si postaviti časovno omejitev. "Svojim možganom in telesu morate dati odmor," svetuje Nixon.
Pomembno je tudi, da se izogibamo nepotrebni izpostavljenosti nazornim fotografijam in posnetkom. Silver sama pri branju novic o vojnah ali drugih tragedijah prekrije pretresljive fotografije, saj ji to omogoča, da ostane obveščena, ne da bi se po nepotrebnem izpostavljala najbolj travmatičnim podobam.
Spremljanje novic je pomembno, vendar nenehno drsenje po negativnih vsebinah ni enako informiranosti. Če opazimo, da zaradi novic postajamo tesnobni, izčrpani ali nezmožni odklopiti, je smiselno zmanjšati količino vsebin in predvsem njihovo intenzivnost. Cilj ni, da bi se svetu izognili, temveč da bi informacije spremljali na način, ki ne ohranja našega telesa in možganov v nenehnem stresu.
Preberite tudi:
