Zmenkarske aplikacije izgubljajo uporabnike: zakaj se vrača spoznavanje v živo?

Raziskava Harris Poll iz leta 2026 je pokazala, da zmenkarskih aplikacij ne uporabljata približno dve tretjini samskih. Hkrati je 80 odstotkov Američanov dejalo, da se jim zdi spoznavanje partnerja v resničnem življenju simpatično oziroma kul, poroča Time.

Raziskave medtem nakazujejo, da lahko nenehno ocenjevanje potencialnih partnerjev, zavrnitve in občutek, da je vedno na voljo nekdo "boljši", vodijo v čustveno izčrpanost in vse večji odpor do procesa iskanja partnerja.

Ko je izbire preveč

Ena od največjih prednosti aplikacij je hkrati njihova temeljna težava: ogromna izbira. Uporabnik lahko v nekaj minutah pregleda na desetine ali stotine profilov, nato pa mora sprejemati vrsto majhnih odločitev: komu nameniti všeček, komu pisati, s kom nadaljevati pogovor in s kom se srečati.

V vzdolžni raziskavi, ki jo je vodila Liesel Sharabi z univerze Arizona State, so uporabnike zmenkarskih aplikacij spremljali 12 tednov. Ugotovili so, da sta se sčasoma povečevala tako čustvena izčrpanost kot občutek neučinkovitosti.

Psiholog Samuel Hipkiss z univerze v Bathu meni, da je eden od razlogov prav količina odločitev. "Z vidika kognitivnih procesov je lahko eden od razlogov prav obseg naloge. Zmenkarske aplikacije nas izpostavijo veliko večjemu številu potencialnih partnerjev, kot bi jih srečali v resničnem življenju, zato moramo sprejeti na stotine odločitev o ljudeh, o katerih vemo zelo malo." Posledica sta lahko utrujenost od odločanja in vse večji cinizem.

Foto: Shutterstock

Zmenki so postali igra

Aplikacije zapleten in nepredvidljiv proces spoznavanja ljudi pretvorijo v niz preprostih odločitev: poteg levo ali desno, ujemanje ali zavrnitev, sporočilo ali tišina.

Filozof Karim Nader opozarja, da se lahko zaradi tega cilj neopazno premakne – od iskanja odnosa k zbiranju čim večjega števila ujemanj. Ujemanje namreč prinese takojšnjo potrditev, tudi če iz njega nikoli ne nastane pogovor. Ker je lahko vzorec pojavljanja nepredvidljiv, lahko deluje kot občasna nagrada: večina potegov ne prinese ničesar, naslednji pa lahko prinese novo ujemanje. Prav zato se uporabniki vračajo. Težava je, da je kratkoročna nagrada pogosto pomembnejša od dolgoročnega cilja – najti partnerja.

Vedno obstaja nekdo "boljši"

Na težavo prevelike izbire opozarjajo tudi druge raziskave. V enem od eksperimentov sta se večjim skupinam profilov povečala občutek preobremenjenosti pri izbiri partnerja in strah pred samskostjo, hkrati pa se jim je zmanjšala samozavest.

Druge raziskave kažejo, da lahko dolgotrajna izpostavljenost ogromnemu številu profilov ustvari zavrnitveno miselnost. Več ko uporabnik brska, lažje zavrne potencialnega partnerja. Če ima človek pred seboj več sto profilov in o vsakem ve zelo malo, začne uporabljati bližnjice. Višina, pričeska, služba, fotografija ali nerodno napisan opis postanejo nadomestek za vprašanje, kdo človek v resnici je.

Še več: tudi ko se z nekom razvije dober pogovor ali sledijo uspešni zmenki, aplikacija ostane na telefonu. Vedno obstaja možnost novega ujemanja z nekom, ki je morda bolj zabaven, privlačnejši ali na videz bolj združljiv.

Foto: Shutterstock

Ljubezni ni mogoče optimizirati

V resničnem življenju pa privlačnost pogosto nastaja počasi, skozi pogovor, govorico telesa, občutek domačnosti, skupne izkušnje in čas. Aplikacije odstranijo del te negotovosti in jo nadomestijo z merljivimi rezultati. To je priročno, vendar ima svojo ceno.

Ljubezenski odnos ni tekmovanje, v katerem zmaga najboljša možnost, niti algoritem, ki ga je mogoče popolnoma optimizirati. Zahteva tudi pripravljenost na negotovost, potrpežljivost in čustveno vlaganje. Prav zato se vse več uporabnikov sprašuje, ali je neskončna ponudba obrazov res najboljši način za iskanje ljubezni.

Preberite tudi:

Trendi Sodobni odnosi: vse več moških po partnerko v tujino

Trendi Naveličani zmenkov in draginje: vse več mladih je raje samskih

Trendi Trije znaki, da se s partnerjem čustveno oddaljujeta in tega sploh ne opazita