Spotkast
Petek, 6. 2. 2026, 4.00
1 mesec
Spotkast z Evo Cimbola
Iz bolečine v moč: zgodba Patricije Starič, ki želi pomagati drugim
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,50
V Spotkastu je bila tokrat gostja Patricija Starič, energijska terapevtka in žena pokojnega Žige Stariča, nekdanjega nogometaša Olimpije, ki je umrl lanskega oktobra, star le 46 let. V iskrenem pogovoru je Patricija med drugim spregovorila o njuni skupni poti, družini, bolezni, slovesu in življenju po izgubi – brez želje po pomilovanju, temveč z jasno namero pomagati drugim.
Patricija je opisala odnos z Žigo kot topel, povezan in poln življenja. Skupaj sta ustvarila družino, ki je bila mnogim prijateljem zgled – po medsebojni podpori, bližini in radosti, ki so jo živeli vsak dan. Žiga je bil športnik, nogometaš, ki je živel zdravo, se veliko gibal in je bil znan kot nasmejan in pozitiven človek. Zato je bila diagnoza raka popoln šok – ne le zanju, temveč tudi za okolico.
Ko je Žiga zbolel, so bili vsi prepričani, da bo bolezen premagal. Patricija je že takrat delovala na področju energijskega zdravljenja, reikija in sorodnih pristopov, zato je Žiga v času bolezni ob klasičnem medicinskem zdravljenju poiskal tudi tovrstno podporo. Kljub vsemu trudu in upanju pa je kmalu postalo jasno, da je bolezen močnejša in hitro napreduje.
Diagnoza raka je bila popoln šok – ne le za Patricijo in Žigo Stariča, temveč tudi za okolico.
Skoraj leto dni je bil Žiga doma. Patricija je zanj skrbela, kolikor je zmogla, hkrati pa nosila tudi odgovornost za dve hčerki, ki sta v tem obdobju še posebej potrebovali občutek varnosti, bližine in stabilnega domačega okolja.
V Spotkastu je odkrito spregovorila o izzivih tega časa, o notranji moči, ki jo je takrat našla v sebi, in o tem, kako jo nosi še danes. Posebej je poudarila, da nikoli ni želela in ne želi biti v vlogi žrtve. Na pogovor je pristala iz enega samega razloga – da bi njena zgodba morda komu, ki se sooča s podobno preizkušnjo, ponudila podporo, razumevanje ali vsaj občutek, da v tem ni sam. Zaveda se, da je med nami še veliko podobnih in tudi težjih zgodb.
Ni univerzalnega načina, kako žalovati
Dotaknila se je tudi teme žalovanja in poudarila, da ni univerzalnega načina, kako žalovati. Vsak človek to pot prehodi po svoje in prav to bi morali spoštovati. Opozorila je na hitro obsojanje okolice, ko nekdo po izgubi ne nosi črnih oblačil, odpotuje ali navzven deluje, kot da živi naprej. Takšne sodbe pogosto spregledajo dejstvo, da se najtežje bitke odvijajo navznoter, daleč od oči drugih. Žalovanje je lahko tudi slavljenje življenja pokojnika in vsega, kar je bil, ne zgolj objokovanje smrti.
Univerzalnega načina, kako žalovati, ni. Najtežje bitke se odvijajo navznoter, daleč od oči drugih.
Najtežji so večeri
Danes Patricija s hčerkama Žigo še vedno ohranja kot del vsakdana – v spominih, pogovorih in drobnih ritualih. Prizna, da so zanjo najtežji večeri, ko se vse umiri, ko hčerki zaspita in ostane sama s svojimi mislimi. A kljub temu njen pogled ostaja usmerjen v življenje.
Pogovor s Patricijo Starič je iskrena izpoved o izgubi, pa tudi zgodba o notranji moči, vztrajnosti in podpori. Predvsem pa je opomnik, da sočutje in razumevanje lahko pomenita več, kot si pogosto predstavljamo.
