Zavod 25. junij izdal knjigo dokumentov o meji v Štrigovi

Avtor je dejal, da gradivo, ki ga je zbiral tri leta, odkriva procese, ki so se dogajali po letu 1945 v občini Štrigova in ki so jo zaznamovali. Dokumenti iz slovenskih, hrvaških in srbskih arhivov Klasinc, ki ga je predsednik Zavoda 25. junij Marjan Podobnik ocenil kot strokovnjaka zgodovine, ki že 40 let dela v arhivistiki, je povedal, da delo vsebuje dokumente iz treh držav. Dokumente je dobil iz Beograjskega arhiva, arhiva v nekdanji Jugoslaviji in arhiva Srbije. Na Hrvaškem je pregledal državni arhiv in Zagrebški arhiv. V Sloveniji pa je zbral dokumente iz Arhiva RS in Arhiva v Mariboru. "Gre za transkribiranje originalnih tekstov, takšnih kot so," je pojasnil arhivist in dodal, da so dokumenti pod črto opisani in citirani, kar bo v pomoč raziskovalcem.

Zgodovino slovensko - hrvaške meje razdelal v šestih poglavjih

Knjigo je razdelil na šest poglavij. V prvih treh poglavjih je zbral dokumente iz obdobja 1945 - 1948. Ti, kot je dejal, "nesporno pričajo o tem, da je šlo za željo večine živečih ljudi v občini Štrigova, da bi ostali v okviru Slovenije, ker so bili Slovenci in ker so jih na Ljutomer vezali gospodarske, politične in kulturne vezi".

V tem sklopu so predstavljeni tudi dokumenti, ki prinašajo določene podatke o pomoru večjega števila tamkajšnjega prebivalstva, ki pa se po Klasinčevih besedah močno razlikujejo. "Gre za ljudi, ki so se upirali uradni 'novi' oblasti in njihovim zahtevam glede administrativne meje in uvajanju novih gospodarskih odnosov," je pojasnil Klasinc.

V četrtem poglavju Klasinc predstavlja dokumente iz arhiva Štefana Vrzela, ki se nanašajo na aktivnost civilne iniciative, ki je leta 1991 zahtevala popravek meje in "raziskavo pobojev nedolžnega, tudi slovenskega prebivalstva".

Peto poglavje vsebuje dokumente Arhiva Udbe za Hrvaško in obsega elaborat o opozicijskih skupinah. Opozoril je, da je ta nastal leta 1961 na osnovi neohranjenih dokumentov. "Avtor je najverjetneje te dokumente pozneje uničil," razmišlja Klasinc.

Šesto poglavje je vzeto iz Arhiva Udbe za Slovenijo in govori o ilegalnih organizacijah t.i. bandah. Gre za skoraj 200 spisov, ki "govorijo o delovanju Udbe in njenih stališč in rezultatov delovanja", je pojasnil Klasinc

Prizadevanje ljudi in arogantnost političnih oblasti Avtor je prepričan, da bo bralec ob prebiranju dokumentov našel dejstva o določanju administrativne meje med Slovenijo in Hrvaško na območju Štrigove po 2. svetovni vojni, ki se je določala mimo uradnih zakonov. Po njegovih besedah je razvidno prizadevanje Slovencev, da bi ostali del Slovenije ter arogantnost političnih oblasti in veljakov tako iz Beograda, Zagreba in Ljubljane. Dokumenti pa pričajo tudi o obračunavanju z opozicijami ter o "nepotrebnih likvidacijah in umorih brez sodnih postopkov," je še povedal Klasinc.