Zares o zakonitosti sporazuma o Blejskem otoku

Zato pozivajo vlado in ministrstvo za kulturo, da čim prej razrešita "nezakonito stanje ter nesakralne objekte oddata v upravljanje javnemu zavodu".

Erjavec: Zavestno neupoštevane pravnomočne odločitve slovenskih sodišč

Kot je danes sporočil predsednik občinskega odbora stranke Zares Matjaž Erjavec, bi bila razveljavitev oktobra lani sklenjenega sporazuma upravičena že zaradi kršitve 19. člena zakona o stvarnem premoženju, države, pokrajin in občin. Še posebej pa je po njegovem mnenju zaskrbljujoče dejstvo, da so bile s sklenitvijo sporazuma zavestno neupoštevane in negirane pravnomočne odločitve slovenskih sodišč.

Ministrstvo za kulturo je v denacionalizacijskem postopku leta 2001 zavrnilo zahtevek blejske župnije po vrnitvi otoka v naravi, vendar je po pritožbi upravno sodišče razsodilo v prid župniji. Nato se je ministrstvo pritožilo na vrhovno sodišče, ki je leta 2006 pravnomočno odločilo, da se župniji vrne cerkev z župniščem, ne pa tudi otok in nesakralni objekti na njem.

Simoniti oktobra lani sklenil sporazum z ljubljansko nadškofijo

Na odločitev vrhovnega sodišča se je župnija pritožila na ustavno sodišče, ki pa je pritožbo zavrnilo leta 2007. Župnija se je nato obrnila še na evropsko sodišče za človekove pravice, a še preden se je na njem začela obravnava, je bivši minister za kulturo Vasko Simoniti ob zaključku svojega mandata, oktobra lani z župnijo oziroma ljubljansko nadškofijo sklenil sporazum, s katerim ji je v last in posest predal vse objekte na otoku, zemljišča pa oddal v brezplačni najem in upravljanje.

Kot ocenjujejo v blejskem Zaresu, je Simoniti s tem potrdil privilegiranost Rimokatoliške cerkve v Sloveniji in grobo posegel v vse dosedanje odločitve slovenskega sodstva, navkljub posebnemu statusu Blejskega otoka in njegovi posebni simbolni vrednosti za vse Slovence. "Tako ravnanje je po našem prepričanju nedopustno in nezakonito, sporazum pa zato potreben posebne pozornosti in temeljite presoje zakonitosti," poudarja Erjavec.

"Lahko bi se zgledovali po sodelovanju, ki so ga dosegli glede Blejskega gradu"

Zato poziva vlado in ministrstvo za kulturo, da "čim prej razrešita nezakonito stanje ter nesakralne objekte in zemljišča na Blejskem otoku na pregleden način oddata v najem in upravljanje javnemu zavodu v lasti države ali lokalne skupnosti". Prepričan je, da bi se pri tem lahko zgledovali po sodelovanju, ki so ga dosegli glede Blejskega gradu, katerega upravljanje je država prenesla na javni Zavod za kulturo Bled.

"Obstoječa oblika upravljanja z Blejskim gradom lahko predstavlja dobro osnovo za razširitev upravljavskih pooblastil tudi na Blejski otok in na nesakralne objekte na njem, s čimer bi brez dvoma zagotovili preglednost upravljanja v javno korist," je še ocenil Erjavec.