SiolNET. Trendi Svet znanih
4

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Skrivnost arhivov, izgubljenih z 11. septembrom

4

termometer

Skoraj deset let po terorističnih napadih na newyorški WTC in Pentagon strokovnjaki še vedno ne vedo, koliko arhivov in umetniških del je bilo uničenih v napadih.

Pisma Helen Keller, 40 tisoč fotografskih negativov Johna F. Kennedyja, ki jih je posnel njegov osebni fotograf, kipi Alexandra Calderja in Augusta Rodina ter sporazum iz leta 1921, po katerem so zgradili Svetovni trgovinski center v New Yorku – vse to so predmeti, ki so bili izgubljeni v napadih 11. septembra 2001, skupaj s skoraj 3000 življenji. Takšna usoda je doletela več deset tisoč zapisov in nenadomestljivih zgodovinskih dokumentov in umetniških del. Takoj po tragediji je število smrtnih žrtev zasenčilo uničenje papirjev in nadaljnje iskanje, zato deset let pozneje agencije in arhivarji še vedno ne vedo točno, kaj je bilo izgubljeno in kaj so uspeli ohraniti.

Uničenih 21 knjižnic V newyorškem Svetovnem trgovinskem centru je imelo svoje prostore 430 podjetij, med njimi tudi odvetniške pisarne, proizvajalci in finančne inštitucije. Uničenih je bilo 21 knjižnic, v stavbi pa so svoje prostore imele tudi zvezne, državne in lokalne vladne agencije, tudi CIA.

Borzna hiša Cantor Fitzgerald, kjer je v napadih umrlo 650 zaposlenih, je imela v lasti pomembne risbe in kipe, tudi odlitek Rodinovega Misleca, ki so ga po napadih sicer našli, a nato spet izgubili. Dele drugih kipov so našli.

Knjižnica Ferdinanda Galozzija je imela v lasti zbirko dokumentov o ameriški trgovini, ki so segali tudi do leta 1840, v stavbi pa so bile tudi izkopanine, približno 900 tisoč predmetov iz soseske Five Points, slavnega sluma delavskega razreda iz 19. stoletja.

Negativi fotografij Kennedyja, ki jih je posnel Jacques Lowe, so bili shranjeni v sefu v eni od porušenih stavb in izgubljeni, neprofitna organizacija Hellen Keller International je po napadih ohranila zgolj dve knjigi in doprsni kip Helen Keller.

Uničeni tudi zaupni dokumenti Zaupni dokumenti so bili prav tako uničeni v Pentagonu. Za reševanje dokumentov so najeli posebno podjetje BMS CAT, ki je rešilo vse razen 100 map dokumentov. Zaradi tega je bil omejen dostop do podatkov o sovjetski invaziji Afganistana v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, in to samo mesec pred napadi ZDA na Afganistan.

Agencije pri iskanju dokumentov neodzivne Dva tedna po napadih so se v New Yorku zbrali arhivarji in knjižničarji, da bi ugotovili, kaj je bilo izgubljenega, zato so ustanovili tudi posebno skupino. Vendar so prejeli le peščico odzivov. V poročilu iz leta 2005 so zapisali, da trenutno ozračje, politika in splošno nezaupanje, ki se je ustvarilo okrog dogodkov 11. septembra, otežujejo iskanje in sestavljanje informacij. Čeprav od vladnih agencij zakon zahteva, da poročajo o uničenju dokumentov, tega nobena ni storila. Zvezni arhivarji so dejali, da gre za razumljivo neodzivnost, saj so bile agencije bolj zaskrbljene zaradi izgube življenj kot zaradi izgube papirjev.

Jan Ramirez, kustos Državnega spominskega muzeja 11. septembra, je dejal, da pred uničenjem centra ni bilo nobene zgodovinske zavesti o tem, da bi zaščitili podatke v njej. "Stavba je bila sodobna, dinamična, ni bila v nevarnosti, zato se do nje nismo obnašali kot do nečesa, kar bi bilo treba ohraniti," pravi Ramirez, "ampak smo zdaj bolje podučeni".

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin