Podgane v Kapelici

V proces umetniškega in raziskovalnega projekta vključujeta tehnologijo, uporabnika in živali. Predmet pogleda se v galeriji ustavi na "lebdečem objektu". Estetizirana arhitektura, ki spominja na 3D-labirint, je napolnjena s šestimi podganami, ki Špeli Petrič in Maji Smrekar pomagata pri raziskovanju stanja neusklajenosti med naravnim in suverenim telesom človeka v dinamiki vsakdanjega življenja.

Cirkadiani ritmi (iz lat. izraza circa dies = približno en dan) so prisotni v skoraj vseh organizmih. So produkt evolucijskega razvoja kot prilagoditve na vrtenje Zemlje okoli svoje osi. Njihovo gonilo so notranje molekularne ure, ki jih z okoljem natančneje usklajujejo zunanji signali, med katerimi je najpomembnejša sončna svetloba.

Instalacija kot sistem in naš ritem Projekt Circadian Drift je predstavljen kot interaktivna instalacija, ki odseva človekov cirkadiani ritem, s čimer parafrazira stanje neusklajenosti med naravnim in suverenim telesom v dinamiki vsakdanjega življenja. Šest podgan, katerih naravni mehanizmi uravnavanja cirkadianih ritmov so podobni človeškim, je prek senzorjev telematično izpostavljenih enakim svetlobnim pogojem kot prostovoljec, ki s senzorjem na svojem telesu deluje v vsakdanjem socialnem življenju. Po nekaj dneh se ritmi predstavnikov obeh vrst uskladijo, s človeško kulturo nepogojene podgane pa služijo kot bioindikatorji naših naravnih ritmov aktivnosti.

Biopolitični kontekst Digitalizacija komunikacijskega okolja, pomanjkanje dnevne svetlobe in posledično hitre spremembe percepcije prostora spreminjajo senzibilnost človeškega organizma. Fenomen hitrega življenja skozi nadzor dnevne aktivnosti vpliva na integracijo človeških teles znotraj, za obstoj kapitalizma, ključnih sistemov proizvodnje. Z delovanjem v tovrstnih družbenih strukturah človek generira nove ekološke niše ter spreminja selekcijske pritiske, katerim njegove biološke prilagoditve počasi sledijo. Paradigma molekularne biopolitike v projektu skozi ontologijo življenja v soodvisnosti dinamike zdravja in produktivnosti parafrazira proces družbenega mutiranja posameznika v biomedicinski jaz, saj trenutna asinhronost med (za biološko evolucijo) novimi, k visoki produktivnosti naravnanimi oblikami delovanja in cirkadianimi ritmi, ki so evolucijska adaptacija na dan in noč, prispeva k porastu novodobnih bolezni, kot so depresija, sladkorna bolezen, rak ter bolezni srca in ožilja.

Podgane vidijo v področju UV-spektra Živali imajo v galeriji hrano in vodo. Lahko se prosto gibljejo in med seboj komunicirajo. Tej komunikaciji lahko prisluhnemo tudi v sami galeriji. Izmenjuje se le svetloba, ki se prilagaja jakosti svetlobe, ki ji je izpostavljen prostovoljec. Avtorici projekta obiskovalcem svetujeta, da si projekt ogledajo ob večernih urah. Podgane namreč čez dan spijo, in imajo bioritem nasproten našemu.

Projekt ima v svojem konceptu tudi naravoslovno raziskovalno ozadje. Zbrane podatke in izračune bosta avtorici predstavili v prihodnosti. Raziskovalni projekt je predstavljen v okviru mednarodne iniciative 'KiiCS – Knowledge Incubation in Innovation and Creation for Science (Zbiranje znanja in spodbujanje kreativnosti in inovacij za znanost', 3-letnega evropskega partnerstva financiranega s strani 7. okvirnega programa Direktorata za raziskave in inovacije Evropske komisije).

Kolonijo udomačenih norveških podgan vrste husky so kupili v trgovini za male živali; v času projekta živali niso bile trpinčene. Trajanje predstavitve projekta v Galeriji Kapelica poteka do 11. julija 2012; po koncu projekta želimo do 31. julija živali podariti zainteresiranim posameznikom. Za več informacij se oglasite na elektronsko pošto: petra.milic@gmail.com.