SiolNET. Trendi Svet znanih
1

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Odklop: v družbi ljudi z roba

1

termometer

Konec devetdesetih je Borut Veselko z brezdomci jedel piškote iz smetnjaka, preživel dva dni v zaporu, se prelevil v travestita in si odprl pločevinko piva vpričo pokojnega dr. Janeza Ruglja.

Odklop se je v zgodovino slovenske televizije zapisal kot oddaja, ki je s pripovedovanjem nenavadnih resničnih zgodb in odstiranjem drugačnih življenjskih stilov podirala tabuje in morda celo spodbujala k strpnosti do drugačnih.

S prodornimi vprašanji voditelja Boruta Veselka, ki se je brez težav vklapljal v širši javnosti dotlej nepoznane svetove, smo se tako med drugim seznanjali z vsakdanjikom narkomanov, zapornikov, brezdomcev, body builderjev, ljubljanskih najstnikov, športnih navijačev in celo razvpitega psihiatra, danes že pokojnega dr. Janeza Ruglja.

Na nacionalki bi ostali neopaženi

Koncept so si nekje srede devetdesetih let prejšnjega tisočletja zamislili nekdanji ustvarjalci mladinske razvedrilne oddaje Lahkih nog naokrog, Tomaž Grubar, Vojko Anzeljc in Sašo Kolarič, ki so se v tistem času tudi združili v še danes delujočo in dobro poznano produkcijsko skupino Mangart.

Oddajo so sprva želeli "prodati" nacionalni televiziji, kjer pa so si na koncu premislili in projekt zavrnili. Bolj naklonjena jim je bila takrat pri mladih priljubljena komercialna televizija Kanal A, ki je slovela predvsem po predvajanju ameriških humorističnih nanizank. Vojko Anzeljc danes ocenjuje, da so v resnici imeli srečo, da so jih na nacionalki odpisali:

"Komercialna televizija ima kljub vsemu to prednost, da oddaje lahko bolje oglašuje. Naš projekt bi na nacionalni televiziji verjetno ostal popolnoma neopažen."

Za začetek: heroin V sodelovanju z Video produkcijo Kregar (VPK) in Borutom Veselkom, za katerega so (kot se je pozneje izkazalo, pravilno) ocenili, da je najbolj pravšnji za vlogo voditelja, so posneli poskusno epizodo o nekem jasnovidcu, ki pa navsezadnje ni bila predvajana. Na slovenske televizijske ekrane, dotlej nevajene tovrstnih tematik, so leta 1997 tako vstopili drzno in velikopotezno: z življenjsko zgodbo nekdanje narkomanke Ingrid, ki je Borutu in gledalcem z neposredno iskrenostjo pripovedovala o svoji življenjski usodi. Epizodo so naslovili preprosto: Heroin.

Grožnje Metoda Trobca so bile najbolj pretresljive

Sledile so epizode, kjer se je Borut med drugim infiltriral med ljubljanske brezdomce, se z oslom odpravil na pot do Pirana, čistil iztrebke v pasjem zavetišču Milene Močivnik, se preizkusil kot body builder in celo kot vajenec do svojih pacientov razvpito neizprosnega dr. Janeza Ruglja, iz katerega mu je navsezadnje uspelo izsiliti priznanje, da tudi sam kdaj spije kozarec vina.

Ustvarjalcem je kljub vsemu najbolj v spominu ostala oddaja o zaporu na Dobu, kjer so se pobliže seznanili z najbolj zloglasnim slovenskim serijskim morilcem vseh časov, danes že pokojnim Metodom Trobcem. Vojko Anzeljc se spominja:

"To je bila zares svojevrstna izkušnja. V zaporu smo praktično živeli dva dni in med drugim na lastni koži doživeli grožnje najbolj zloglasnega morilca vseh časov. Metod Trobec se je iz svoje celice drl na Boruta na dvorišču, preklinjal in mu grozil, kakšnih mučilnih tehnik se bo poslužil, če ga dobi v roke. Tisto je bilo kar pretresljivo."

Za vsem je stal natančen scenarij Čeprav so snemali v slogu današnjih resničnostnih oddaj, Anzeljc pojasnjuje, da so se v resnici držali napisanega scenarija. Ta je sicer temeljil na izčrpni raziskavi ozadja življenjskih zgodb sodelujočih in resničnih anekdot, zato je šlo vseeno za resničen prikaz stanja. Da je bilo vse skupaj vseeno videti popolnoma pristno, so pripomogle tudi Veselkove igralske veščine, verbalno pogovorne spretnosti in sposobnost spontanega vživljanja v različne situacije.

Takšnega tempa danes ne bi zdržali

K takšnemu načinu snemanja so bili med drugim primorani tudi zaradi pomanjkanja časa. Za eno oddajo so imeli, od raziskave do izvedbe, na voljo pičlih deset dni. Če pomislimo, da je bila oddaja na sporedu enkrat tedensko in da za kontroverzne tematike včasih ni tako preprosto dobiti odkritosrčnih sogovornikov, in navsezadnje zgodbo predstaviti še verodostojno ter kakovostno, je jasno, da je ekipa bolj ali manj neprestano garala.

"Tempo je bil skorajda nevzdržen, a bili smo polni energije mladostniškega zanosa. Danes ga verjetno ne bi zdržali," priznava Vojko Anzeljc.

Viktorji, ponovitve in kultni status Trud se je kljub vsemu izplačal, saj je Odklop postal ena najbolj gledanih razvedrilnih oddaj pri nas. V prvi sezoni so posneli 31 odmevnih epizod, nad katerimi so se navduševali tako mladi kot stari. Poleg tega, da so vsi poznali besedilo in melodijo uvodne špice (Odklop, odklop, ostal boš večno mlad), se je med mladimi razširilo tudi oponašanje Borutove "odklop" geste z iztegnjeno roko mimo obraza, ki jo je v oddaji izvedel, ko se je zgodilo kaj zares nenavadnega oziroma šokantnega.

Leta 1998 so Odklop nagradili z dvema viktorjema: produkcijski ekipi so izročili kipec za najboljšo televizijsko zabavno oddajo, Borutu Veselku pa za najboljšega televizijskega voditelja.

Oddaja, ki se je na tedenski bazi tako izčrpno in iz prve roke lotevala zanimivih, šokantnih in pogosto kontroverznih tematik, ni mogla trajati večno in tako so jo po dveh sezonah ukinili. Danes v okviru zgodovine slovenske televizije uživa kultni status, da pa so tam predstavljene zgodbe še danes zelo aktualne, pa priča tudi dejstvo, da so ponovitve na Kanalu A predvajali še pred nekaj leti. Verjetno ne zadnjič.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin