SiolNET. Trendi Svet znanih
1

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Matjaž Kumelj: piflar po sili

1

termometer

Mister je včasih nedelje preživljal z gledanjem risank po televiziji in se rad sladkal s čokolado. Želel si je postati pevec, a pravi, da bo oder vedno njegova ljubezen in strast.

Mister Slovenije 2012 za Mister Universe se je rodil 2. aprila leta 1987 in otroštvo preživel v okolici Novega mesta. Kot mlad je oboževal skupino N'Sync in imel tudi obdobje oblačenja, značilno za poslušalce elektronske glasbe.

Kdo vam je izbral ime in zakaj? Mislim, da je bil za ime bolj kriv oče. V tistem obdobju sta se starša veliko družila s svojimi najboljšimi prijatelji in eden je bil Matjaž, menda super fant in potem sta si sposodila ime.

Vaša prva beseda? Verjetno je bila mama!

Prvi spomin? V vrtcu smo velikokrat poslušali pravljice na kasetah. Nekega dne pa sem si eno prisvojil oziroma jo vzel domov. To je bila lekcija zame, da se to nikoli in nikdar ne sme! Najtežje je bilo opravičilo tovarišici, ampak le tako greš lahko naprej …

Najljubša risanka, igra in knjiga? Rad sem gledal različne risanke. V nedeljo dopoldan sem bil vedno pred televizorjem. Spomnim se recimo Snežka snežaka, super zimske risanke. Igrače mi ravno niso bile najbolj pri srcu, ampak sem se hitro zamotil s kakšno stvarjo in kaj ustvaril. Knjiga pa je bila zagotovo nekakšno spoznavanje živali, to je bilo vedno moje priljubljeno področje.

Najljubša sladkarija? Čokolaaaddaaa!

Česa ste se najbolj bali? Noči. Menda ko pade mrak, naj bi hodile pošasti in zunaj strašile otroke!

Najboljši prijatelj/prijateljica? V kakšnem odnosu ste danes? Lahko rečem, da smo vsi ostali prijatelji, recimo s sosedi, saj smo skupaj odraščali in zakoreninili odnose.

Kaj ste si želeli postati? Vedno sem si želel postati pevec. Vendar je v otroških letih bolj kazalo, da bi želel delati v gledališču ali filmu. Že nekaj časa je oder moja strast in upam, da bo še dolgo.

Najbolj in najmanj priljubljen predmet v šoli? Verjetno sem po mami pobral gene in sem bil atlet. Šport me je ves čas obdajal. Športna vzgoja je bila tista, ki mi je dala zagon, da sem začel trenirati atletiko in verjetno ni bilo ure športne vzgoje, ki bi jo zamudil (smeh). Tako kot verjetno večina pa nisem maral matematike. To je bilo naravnost mučenje.

Obšolske dejavnosti? Bilo jih je veliko. Vem, da sem po pouku skoraj vsak dan hodil pozno domov, saj so bili vedno na sporedu atletika, glasbena šola, pevski zbor, računalništvo in verjetno se bi še kaj našlo.

Najhujša stvar, ki ste jo ušpičili? Spomnim se ene. S sosedom sva storila stvar, ki je bila na prvi pogled videti zelo zabavna in neškodljiva. Namreč vzela sva nekaj surovih jajc in poskušala čim višje zadeti sosedovo hišo. Seveda nisva zadela strehe, ampak so se vsa jajca razbila nekje blizu oken in vrat. Tudi to je prišlo do staršev in doživela sva nov vzgojni ukrep (smeh).

Prebujanje pubertete: naj zvezdniški idol? Recimo skupina N’sync. Plesalci, pevci, super popularni, kaj bi si takrat še sploh želel?! Vedno sem bil tudi ljubitelj filmov, tako da je zraven spadal tudi kakšen igralec, ki sem ga spremljal.

Srednješolska leta: upornik ali piflar? Bil sem piflar po potrebi (smeh). Pri meni so se stvari odlašale, dokler niso tekle zadnje ure, takrat pa sem znal stvari zorganizirati in se naučil tako, kot je treba. Vedno sem moral uskladiti veliko dejavnosti in v bistvu spoznal, da bolj kot si zaseden, bolje izpolnjuješ obveznosti.

Najstniška stilska podoba? Bil sem v obdobju elektronske glasbe in temu primerno smo se tudi oblačili. Drugače pa mislim, da sem se vedno rad lepo oblekel, recimo športno elegantno. Takrat je morda bilo nujno treba imeti drag kos oblačila … Najstniške muhe, pač. (smeh)

Spomin z maturantskega izleta? Fantje verjetno ne bomo pozabili, kako smo drugemu avtobusu oziroma dekletom na njem pokazali zadnje plati. Mnenja deklet na to, hvala bogu, ne vem (smeh).

Prvo plačano delo? Mislim, da sem se že pri 15 letih želel preizkusiti, kako je, ko zaslužiš svoj denar. Odšel sem do restavracije s hitro prehrano in se s šefom dogovoril za delo pri njih. Po enem mesecu je bila super žepnina in tudi prvo plačano delo.

Kaj bi danes svetovali sebi pri osemnajstih letih? Svetoval bi si dve stvari: prva je kot nekakšen moto, ki se glasi: "Bolje je izpustiti trenutek v življenju kot pa življenje v trenutku", kar pomeni, da je treba paziti nase in delati stvari premišljeno. Druga stvar pa je, da ni dobro biti preveč uporniški in samosvoj, ampak je treba poslušati druge ljudi, ki ti dajejo dobre nasvete in dobro popotnico za življenje!

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin