Ponedeljek, 13. 7. 2026, 10.05
1 mesec
Trajnostna mobilnost v Julijskih Alpah
Lepote Bohinjske proge znova osvajajo popotnike in kolesarje
Slovenske železnice skušajo slediti vedno večjemu povpraševanju po prevozu potnikov in koles na Bohinjski progi, a trajne rešitve brez infrastrukturne posodobitve ne bo.
Bohinjska proga od svojega prvega dneva pred 120 leti velja za eno najlepših železniških prog na Slovenskem. Njena pot skozi Julijske Alpe, ob Soči in drugih rekah, skozi predore in viadukte ter čez znameniti Solkanski most, ki je tudi svetovni rekorder zaradi najdaljšega kamnitega loka med železniškimi mostovi, ni le pomembna prometna povezava, ampak tudi pravo doživetje za ljubitelje narave, izletov in aktivnega preživljanja prostega časa.
V zadnjih letih Bohinjska proga dobiva novi zagon, čemur zagotovo prispeva tudi možnost prevoza koles v potniških vlakih na tej progi.
Kolesarstvo je pri nas namreč zelo priljubljeno, zato narašča zanimanje tudi za kolesarski turizem, vsekakor tudi na območju Julijskih Alp, ki tradicionalno spada med najbolj obiskane dele Slovenije.
Ne želite obtičati v cestnem zastoju? Ni treba!
Toda veliko zanimanje za Julijske Alpe lahko prinese tudi velike prometne in okoljske težave.
Avtomobilski promet presega zmogljivosti tamkajšnjih cest in parkirišč, ki jemljejo prostor naravi, zagotovo pa niso nezanemarljivi niti škodljivi učinki izpustov, ki jih ustvarjajo cestna vozila.
Bohinjska proga od svojega prvega dneva pred 120 leti velja za eno najlepših železniških prog na Slovenskem, saj njena pot vodi skozi Julijske Alpe, ob Soči in drugih rekah, skozi predore in viadukte ter čez znameniti Solkanski most.
Ravno zato vlak (tudi) v Julijskih Alpah postaja privlačna izbira, ki poleg udobnosti ponuja tudi možnost ustvarjanja poti, ki niso vezane za vrnitev na isto mesto.
Partnerji spodbujanja Bohinjske proge zato z novo informacijsko kampanjo želijo obiskovalcem olajšati načrtovanje izletov po Bohinjski progi in Julijskih Alpah ter jih spodbuditi k trajnostnemu raziskovanju enega najlepših slovenskih turističnih območij.
Okvirni podatki v veliko pomoč
Po letošnjem odprtju kolesarske povezave med Bohinjem in Bledom so na progi, ki povezuje Jesenice, Bohinjsko Bistrico, Podbrdo, Novo Gorico in Sežano, zaznali še okrepljeno povečanje povpraševanja po prevozu koles na vlakih te proge.
Potniški vlak pri Grahovem
Ravno zato v novi zgibanki, ki je na volji v slovenščini, angleščini in italijanščini, ter na dvojezičnih plakatih v slovenščini in angleščini poleg voznega reda prikazujejo tudi predvidene zmogljivosti za prevoz koles na posameznih vožnjah.
Podatki so sicer okvirni, ker se lahko razpored vlakovnih garnitur zaradi vsakodnevnega obratovanja spremeni, a bodo tudi okvirni podatki precej olajšali izbiro najprimernejše povezave, so prepričani partnerji Bohinjske proge Turizem Bohinj in Skupnost Julijske Alpe v sodelovanju s Slovenskimi železnicami, preostalimi turističnimi destinacijskimi organizacijami na območju, Regijskim centrom mobilnosti Severna Primorska, ki deluje v sklopu Posoškega razvojnega centra, ter Konzorcijem za Bohinjsko progo.
Vlakov preprosto ni mogoče dodajati ali podaljševati
Zlasti ob koncih tedna, ko vlaki ob konicah vozijo (pre)polni, se zastavljata preprosti vprašanji: zakaj na Bohinjski progi ni več vlakov in zakaj obstoječi vlaki niso daljši.
Na obe vprašanji je odgovor enak in ga je mogoče povzeti z dvema besedama: infrastrukturne omejitve. Slovenske železnice v poletni sezoni že zagotavljajo dodatne sezonske vlake, a je Bohinjska proga enotirna, število srečanj vlakov pa omejuje pomanjkanje izogibališč, zaradi česar je uvedba dodatnih voženj praktično izvedljiva.
Število postaj, na katerih se vlaki na enotirni Bohinjski progi lahko srečajo, ni veliko, zato dodajanje novih ni samoumevno.
Ravno tako ni mogoče podaljševanje vlakov. Sodobne dizelske garniture Stadler Flirt, ki zdaj opravijo večino voženj potniških vlakov, ne morejo vleči dodatnih vagonov, priklop dveh garnitur pa ni mogoč, ker so na številnih postajah in postajališčih Bohinjske proge peroni preprosto prekratki.
Starejši vlaki z dobrim razlogom
Niso redki očitki, da se na Bohinjski progi še vedno pojavljajo (po mnenju mnogih zastarele) potniške garniture serij SŽ 813 in SŽ 713, ki med drugim nimajo klimatizacije in ponujajo manj udobja kot nove nizkopodne potniške garniture SŽ 610 v značilni belo-modri podobi.
A prav v poletni sezoni pride do izraza ena velika prednost starih motornih garnitur, saj omogočajo prevoz večjega števila koles. Partnerji Bohinjske proge pojasnjujejo, da je razpored garnitur iskanje ravnotežja med udobjem večine potnikov in vse večjim povpraševanjem po prevozu koles, ki je v zadnjih letih postalo eden ključnih izzivov na tej progi.
Na Bohinjski progi se poleg novih nizkopodnih vlakov Stadler serije SŽ 610 pojavljajo tudi starejši motorni vlaki serij SŽ 813 in SŽ 713, a čeprav bi marsikdo raje potoval v novem vlaku, Slovenske železnice pojasnjujejo, da imajo starejše garniture eno zelo pomembno prednost.
Če je vlak poln, lahko kolo počaka na cilju
Kaj narediti, če na vlaku ni prostora za kolo? Partnerji Bohinjske proge spodbujajo druge možnosti, kot sta organiziran prevoz s kombijem ali izposoja kolesa šele na destinaciji.
Na spletnem portalu Julijskih Alp so zbrani ponudniki prevozov in izposoje koles na območju od Bleda in Bohinja prek Soške doline do Nove Gorice in Vipavske doline, do katerih vodijo tudi QR-kode na novih tiskanih gradivih. Vse pomembne informacije bodo tudi na spletnih straneh preostalih partnerjev kampanje.
Posodobitev Bohinjske proge je nujna
Nova kampanja ni le v pomoč uporabnikom Bohinjske proge, temveč tudi opozorilo na širši izziv razvoja trajnostne mobilnosti. Povpraševanje po prevozu koles namreč že danes presega zmogljivosti, ki jih omogočata obstoječa železniška infrastruktura in ureditev postaj.
Zato je nujno potrebna posodobitev infrastrukture. Večja prepustnost proge, dodatna izogibališča ter daljši in sodobneje urejeni peroni bi omogočili več vlakov, učinkovitejši prevoz koles in prijetnejšo uporabniško izkušnjo za vse.
S kavča na plano