Vsi za Metallico, Metallica za vse

Kultna ameriška trash metal skupina se je v okviru turneje ob 20. obletnici izdaje legendarnega albuma Metallica, ki so ga mnogi poimenovali kar The Black Album, ustavila tudi pri naših zahodnih sosedih. "Koncert bo nekaj posebnega, saj bodo James Hetfield, Lars Ulrich, Kirk Hammett in Robert Trujillo prvič v zgodovini skupine preigrali celoten Black album," se je glasila spektakularna napoved organizatorjev. Večer je bil glasbeno dovršen, prežet z dobršno mero nostalgije, skladbam z omenjenega albuma so se pridružile še nekatere "zimzelene" metalske uspešnice, zvok je bil iz minute v minuto boljši. Na kratko: Metallica se stara kot vino.

Stadion Friuli je bil na nedeljski večer ovit v črnino. Po subjektivni oceni se je na stadionu zbralo nekaj več kot 20 tisoč oboževalcev. Prve metalske ritme so nekaj po šesti uri popoldan postregli francoski težkokategorniki, ki slišijo na ime Gojira. Za njimi so oder zavzeli člani kalifornijske skupine Machine Head, na čelu katere korakata Robb Flynn in Adam Duce. Edinstven nastop so sklenili nekaj po osmi uri zvečer. Sledilo je malce več kot enourno čakanje na osrednje zvezde večera.

"Ste pripravljeni, da vam izprašimo riti?"

Člani ene največjih skupin na svetu so uprizorili edinstven prihod, do odra so jih namreč pripeljale črne limuzine. Prihod na oder so pospremile vizualije ter glasba iz enega od kultnih filmov Clinta Eastwooda, Dirty Harry. Luči so se prižgale, zrak pa so prerezali zvoki prvinskega komada Hit The Lights. Simboličen začetek, če dodamo, da je leta 1982 neodvisna založba Metal Blade na svoje police trgovine v Los Angelesu postavila kompilacijski album Metal Massacer, na katerega se je poleg pesmi heavymetal skupin, kot so Malice, Cirith Ungol, Steeler in druge, uvrstila tudi Hit The Lights, prva uradno izdana skladbo tedaj neznane druščine iz San Francisca.

Uvodni pesmi je sledila legendarna Master of Puppetz, pesem z istoimenskega studijskega albuma, sicer tretjega po vrsti. "Ste pripravljeni, da vam izprašimo riti? Za menoj sedi moj najboljši prijatelj Ulrich, s katerim sva pred 30 leti začela zgodbo Metallice. Danes jo nadaljujeva," so se glasile prve besede Jamesa Hetfielda, ki so seveda izzvale huronsko navdušenje. Ena za drugo so si sledile skladbe The Shortest Straw s četrtega studijskega albuma ... And Justice for All, nato For Whom the Bell Tolls z drugega albuma Ride The Lightning, uvodne metalske note pa je sklenila pesem Battery z že prej omenjenega albuma Master of Puppetz.

Album, prodan v 28 milijonih izvodov

Uvodnim komadom je sledil prispevek o nastajanju legendarnega albuma Metallica, katerega širša javnost bolje pozna pod imenom Black album. Omenjeni izdelek je skupino leta 1991 izstrelil med zvezde, uspešnice Enter Sandman, The Unforgiven, Nothing Else Matters ter druge so zasedale vrhove svetovnih glasbenih lestvic, zvrstili so se tisoči koncertov ter neskončne svetovne turneje. Prva skladba z albuma, po katerem so hlastala usta množic, je bila The Struggle Within. V obratnem vrstnem redu, kakršen je postavljen na albumu, so si ena za drugo sledile pesmi My Friend of Misery, The God That Failed, Of Wolf & Man, Nothing Else Matters, Through the Never, Don't Tread On Me, Wherever I May Roam, The Unforgiven, Holier Than Thou, Sad But True, uradni del koncerta pa je sklenila uspešnica Enter Sandman, katere veličino je osvetlil ognjemet.

"Ne morem vas slišati, lahko pa vas čutim. Mislim, da bom to noč lahko končno spet mirno spal," je bila Hetfieldova iztočnica. Slabih pet minut pozneje je tišino pretrgala distorzija komada Fuel, ki so ga na odru pospremili ognjeni plameni. V nadaljevanju so zvoki mitraljeza, bomb in krikov napovedali uspešnico One, kar lahko brez kančka slabe vesti označimo za višek večera. "Mislim, da potrebujete še eno pesem. Staram se, ne slišim več tako dobro, v nekem trenutku sem se že ustrašil, da ste zaspali. Hvala družini Metallica. Videm, Metallica vas ljubi," se je glasil Hetfieldov uvod v poslednji komad večera Seek & Destroy.

Konec edinstvenega koncerta so sklenile stoječe ovacije, ploskanje se je vleklo v neskončnost, kakor tudi zahvaljevanje vsakega člana Metallice posebej. Hetfield, Ulrich, Hammet in Trujillo se včeraj nikakor niso izneverili, koncert so odigrali s kirurško natančnostjo, zvok je bil povsem zadovoljiv, utrujenost se je določenim članom sicer nekoliko poznala, a v predstavi ni igrala bistvene vloge. Metallica je še enkrat več dokazala, da upravičeno zaseda prestol ene največjih skupin vseh časov.