"Terrafolku je zmanjkalo časa zase"

Na odru predstavlja zvrhan lonec energije, dolga leta pa je bil poleg igranja v številnih glasbenih kolektivih eden od najbolj prepoznavnih obrazov skupine Terrafolk. Slednjo po dolgih letih zapušča. Sam pravi, da je "skupini zmanjkalo časa zase". V pogovoru nam je predstavil sobotni projekt v Cankarjevem domu, kar bo zadnje dejanje njegovega sodelovanja s Terrafolkom, ustavili smo se pri glasbeni drugačnosti v Sloveniji in aktualnem igranju na slovenskem političnem parketu.

V soboto, 22. oktobra, boste v Cankarjevem domu nastopili s Simboličnim orkestrom. Oko se ustavi pri besedi "simbolični" ...

Simbolični orkester je toliko, kolikor si od pravega orkestra na svobodi lahko privoščimo. Orkestri, ki delujejo pri nas, so v okviru javnih zavodov in tako rekoč nimamo godalcev, violinistov, ki bi bili zaposleni kot samostojni ustvarjalci. Klemen Bračko, Jelena Ždrale in jaz smo nekako edini, pa še mi smo nekaj časa "komedirali" z redno zaposlitvijo. V simboličnem orkestru delamo vsi za simbolične honorarje in se ob tem nepopisno zabavamo. Glasbo radi ustvarjamo v prostem času in ne na račun prostega časa. Orkester smo ustanovili v prvi vrsti zaradi tega, ker raznolikost znanj v javnih institucionalnih orkestih ni zadostna, da bi lako izvajala različne zvrsti današnje glasbe. Projekt je nekakšna kombinacija med izobraževanjem, koncertno dejavnostjo in komponiranjem nove glasbe.

Ob dogodku pripravljate tudi izdajo DVD-ja, ki bo zajemal nastop Terrafolka v klubu Cankarjevega doma. Izdelek naj bi posneli izključno s fotoaparati ...

Novejši fotoaparati ujamejo tudi koncertno svetlobo, saj mora biti ta posebej prilagojena snemanju. Naši snemalci so morali sicer zamenjati kar precej spominskih kartic, vendar pa je slika zelo kakovostna. Za zvok je najbolj značilno to, da na odru pri solistih ne vidimo nobenih kablov – na kablih je le vokal in ritem sekcija. Stereo mikrofon lovi območje na odru, kjer se sprehajajo solisti in se borijo za najbolj slišno točko pod mikrofoni.

Dogodek je tudi simbolična gesta, saj zapuščate Terrafolk. Zakaj tako nenadna odločitev?

Po pravici povedano, nismo več imeli toliko skupne vizije. Prepričan sem, da bova z Danijelom Černetom sodelovala tudi v prihodnje, saj se izredno dobro dopolnjujeva. Možakar je zakladnica glasbenih idej, sam pa v tej igri nastopam bolj kot izvajalec. Terrafolka ne zapuščam zaradi preobilice drugih projektov, ampak zato, ker sem dobil občutek, da Terrafolk ni imel več dovolj časa sam zase.

Kako boste nadaljevali svoj glasbeni pohod?

Glasbeno ustvarjanje bom nadaljeval po isti poti. Največ sodelujem z vodilnimi člani simboličnega orkestra, predvsem s Klemenom Bračkom. Vesel sem, da se poklicno ukvarjam z umetnostjo, saj na ta način upravičujemo stopnjo tehnološkega razvoja, ki smo ga dosegli. Da se dejansko lahko poklicno ukvarjamo z zadevami, ki so nastale kot način preživljanja prostega časa, je zgodovinsko.

Pripravljate za poslednje dejanje v Cankarjevem domu kaj posebnega?

Na koncertu bomo izvajali izključno avtorsko glasbo. Če bo občinstvo na koncu želelo še več, jim bomo v dodatku postregli s tributom enega od največjih balkanskih instrumentalistov, ki je pred nekaj leti za seboj pustil izjemno sled. Njegovega imena za zdaj še ne bom izdal.

V več kot desetletni karieri ste preigrali Slovenijo, svet, nagrade ste pobirali kot za šalo. Kako bi strnili izredno glasbeno popotovanje? Mogoče dogodek, ki je zaznamoval vrhunec skupine?

To je bil zagotovo koncert s simfoniki RTV Slovenija v Križankah. Oba koncerta sta bila popolnoma razprodana. To je bila tudi neke vrste prelomnica, saj smo se takrat odločili za pot lastne orkestrske produkcije. Tudi prijateljevanje s simfoniki še vedno traja in želel bi si, da bi se nam jih nekaj pridružilo to soboto v Gallusovi dvorani.

Eden od britanskih novinarjev je o vaši turneji po Veliki Britaniji zapisal: "Ni je stvari, ki vas lahko pripravi na njihov nastop. Igranje violinista Bojana vam dobesedno odpihne možgane." Takih in drugačnih pohval je bilo verjetno kar precej?

Niti ne. Omenjeni stavek je zame izredno velik kompliment. Če ne bi začel kot izredno zakompliciran glasbenik, ki ni znal zaigrati od nikogar nič, ki je imel strašanske težave s tremo, in če bi se celo življenje ukvarjal z razvijanjem svojega zvoka, ne bi nikoli prišel do ljudi, ki mislijo isto kot ta gospod. Stvari so se zgodile popolnoma spontano. Nisem imel želje, da bi bil drugačen od drugih. Skozi uporništvo in pozno spoznavanje dejstva, da kot glasbenik ne znam zaigrati skoraj ničesar, sem šel skozi globoko spoznavanje sebe. Prav zato sem izredno vesel vsake kritike in pohvale.

Kakšna je bila vaša alternativa, če ne bi postali glasbenik?

Verjetno bi postal poklicni razmišljevalec.

Če vaše ustvarjanje ponazorimo z legendarno risanko medved Bojan, lahko rečemo, da vaša glasbena paleta ne pozna meja ...

Ustvarjanje ločnic med posameznimi glasbenimi stili lahko služi kvečjemu za ohranjanje pridobljenih privilegijev določene glasbene skupine. Ko določene skupine ne moreš več definirati, tudi ne moreš reči, kdo je upravičen do kakršnihkoli privilegijev. Mislim, da glasbene palete, stila ustvarjanja ne moreš definirati. Uglednim producentom klasične glasbe sem večkrat pošiljal svoje partiture z vprašanjem, ali to lahko uvrstimo med klasično glasbo ali ne. Odgovora nisem nikoli dobil. Definicija tega, kar posamezna glasba v bistvu je, bi bila še kako potrebna.

Sami se zavzemate za glasbeno drugačnost. Kako je bila Slovenija pripravljena na to drugačnost?

Zasebno je Slovenija izredno radovedna, saj veliko ljudi raziskuje vse mogoče zvrsti glasbe. Vsak posameznik se seveda vedno zaljubi v dotično zvrst. Politična pripravljenost je nekaj povsem drugega. Ob tem, da je vsak tisoči Slovenec glasbeni pedagog v javno-glasbenem izobraževanju, menim, da bi morala biti raznolikost, ki jo prebivalci Slovenije dobijo, mnogo večja. Ko govorimo o kruhu in igrah – umetnost seveda spada med igre – sem prepričan, da so subvencije namenjene za realizacijo zadev, ki se drugače ne bi mogle realizirati. Žal je to danes prišlo tako daleč, da je za določene stvari kar naenkrat zmanjkalo denarja. Slovenija politično za zdaj še ni povsem priravljena na raznolikost, se pa na srečo premikamo v pravi smeri.

V enem od zadnjih intervjujev ste zatrdili, da vas najbolj navdušuje dejstvo, da so se ljudje v Sloveniji pričeli združevati in politično angažirati. Ste mogoče kdaj v karieri razmišljali o skupini, ki bi imela politično sporočilnost?

Jaz imam skupino, ki ima politično sporočilnost. Zadnjič sem doma organiziral žur kuhanega krompirja. Skuhal sem krompir, povabil par debatnikov in rekli smo nekaj besed na politično temo, oblikovali smo celo besedila. Angažiramo se za hobi, saj je ukvarjanje z ideologijo lepo preživljanje prostega časa. Vse državljane vabim, da se nam pridružijo.

Se radi politično opredeljujete ali drugače, kakšno je vaše politično stališče?

Od vseh možnosti, ki se pojavljajo, za zdaj ne morem še nikogar podpreti. Všeč mi je, da je v politiko vstopil gospod Hanžek, in upam, da bo ta opcija tudi pripravljena na vladanje. V nasprotnem primeru upam, da bodo modro delovali v opoziciji. Vse državljane vabim, da v skromni izbiri najdejo tisto, kar bo najbolj modro.

Imate mogoče stavek, ki ponazarja trenutno stanje v slovenski družbi, politiko, ...

Včasih hodil sem v šolo, pridno se učil. Petke, štirke in pa zu, pamet sem dobil. Ko pa sem izpraznil glavo, pamet je šla preč, prazna glava je odprta, štekam mnogo več (smeh).