SiolNET. Trendi Glasba
1

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Swing in multikulti preplavila Otočec

1

termometer

Samo dogajanje se je drugi dan festivala Rock Otočec vrnilo v bolj ustaljene tirnice, kar pa nikakor ne velja za izbor nastopajočih, ki je bil pester kot le malokdaj.

Po predstavi, ki je zaznamovala prvi dan slovenskega rock festivala z najdaljšo tradicijo, se je dogajanje vrnilo v tirnice, kakršne poznamo iz prejšnjih let. Na otočku so zaživele stojnice. Prostor in veliko platno za predvajanje polfinalne tekme evropskega prvenstva sta bila pripravljena. Nekaj obiskovalcev je uživalo v kopanju v vse toplejši Krki. Valjanja v blatu pa je bilo nekoliko manj kot prejšnja leta. Nekako se zdi, da bo ta premierna neglasbena disciplina festivala prišla do polnega izraza v petek in predvsem v soboto. Pozitivne energije tako ni manjkalo že veliko prvim glasbenim nastopom. Vsak si je našel svoj način zabave. Veliko je bilo takšnih, ki so si preprosto našli svoj kotiček v raju, sedli v krog, malo ali veliko popivali, debatirali in poslušali glasbo.

Posebnost letošnjega obfestivalskega dogajanja je gotovo večja prisotnost korporacij in velikih podjetij, ki so za festival pripravili bolj ali manj zelo agresivne promocijske akcije. Letos je na Otočcu nekaj manj stojnic družbenih gibanj in tistih malih proizvajalcev, z izjemo vinarjev, ki so tokrat dobro zastopani.

Vročega poznega popoldneva je bilo že vse pripravljeno za začetek glasbenega dela. Up N Downs so perspektiven bend, ki svoj dokaj klasično rockerski izraz še išče. Precej bolj konkretni so bili mladi štajerski groovy metalurški funky rockerji Soundtopia, ki utegnejo postati slovenski Red Hot Chili Peppers. Bend je delaven, dobro uigran, ima karizmo in tudi pravo energijo. Uvodni del so efektno zaključili Dandelion Children, ki so razvili zelo samosvoj moderno rockerski slog in z njim navdušili še vedno precej maloštevilno občinstvo pod odrom.

Sledil je nastop skupine Manouche, ki je že po nekaj taktih dokazala, zakaj je z naskokom najboljši slovenski izvajalec novodobnega (electro) swinga. Odlični glasbeniki in glasbenica so elektronske technoidne swingy ritmične podlage začinili z izvrstnim, naravnost virtouznim muziciranjem in za naše loge osupljivim tudi (večglasnim) petjem. Vzdušje na Otočcu se je v trenutku zamenjalo in bilo je veselje pogledati občinstvo, ki je svingalo kot noro. Ni jih bilo malo, ki so vehementno in povsem pravilno izvajali korake tega plesa. Če bo Manouche uspelo na njihov prihajajoči album, ki izide jeseni, prenesti vsaj delček energije in spontanosti izvedbe, kakršno so uprizorili včeraj, bo o skupini zagotovo veliko slišati tudi zunaj naših meja.

Na polno se je svingalo tudi ob nastopu naslednje skupine, švedske atrakcije The Movits!. Za razliko od predhodnikov, ki so svoj izraz začinili tudi z izjemnimi jazzy vložki, se The Movits! veliko raje zatekajo k trip in hip hopu, break ritmom in čistemu rapu. Vse te zvrsti pa se, treba je priznati, odlično podajo pregretim swing temeljem. Da je bilo veselje še večje, skupina poje v kleni švedščini, kar je zanjo nekaj povsem samoumevnega, saj je bend nekajkrat celo stvar komentiral v slogu: "Za tisto peščico, ki ne razume našega jezika, naj povemo, da je tema naslednje skladbe …" Za posladek pa je bend ustvaril še prav poseben modni slog. Klasično črno swing opravo je polepšal s tem, da je hlačnice zatlačil v nagravžno bele nogavice. Člani delujejo tako, kot bi Blues Brotherse vrgli v čudaško swing zabavo, ki jo organizirajo raperji iz kakšnega najbolj izoliranega geta. Člani skupine, ki prihajajo s severa Švedske, so navdušili občinstvo in tudi po nastopu so se nadvse zabavali. Ko se je na Otočcu že pošteno ohladilo, so si vsi veseli privoščili nočno kopanje.

Taljenje žanrov in swingy ritmiziranje so s svojim nastopom "prekinili" hrvaški punkerji Hladno pivo, ki so v sebi lastnem slogu oddrveli skozi repertoar svojih najbolj znanih skladb. Skoraj odveč je napisati, da je skupina naredila kapitalno norijo. Občinstvo je plesalo, pelo in skakalo do onemoglosti. So pa Hladno pivo zveneli nekoliko manj ostro in punkersko kot pred leti. Kljub temu pa so svojo enkratno energijo več kot uspeli prenesli tudi v novejše, bolj novorockersko obarvane uspešnice. Občinstvo je še precej dolgo po njihovem nastopu skandiralo. "Hladno pivo, Hladno pivo!" Ampak v festivalskem urniku preprosto ni prostora za večkratne dodatke.

Drugi dan festivala je zaključila težko pričakovana ameriška gypsy punk atrakcija Gogol Bordello, ki je v Sloveniji že večkrat nastopila, a še nikoli na tako velikem prizorišču. Kljub dejstvu, da je bend igral in "zmagal" na nekaterih največjih svetovnih festivalih, je kanček dvoma, ali bo skupina uspela prenesti svojo klubsko energijo na veliki oder, vseeno obstajal. Ta dvom je na nek način že na popoldanski tiskovni konferenci razblinil kolovodja in pevec in tudi odličen ritem kitarist skupine Eugene Hütz, ki je dejal: "Nam je čisto vseeno, ali igramo pred tremi ali pred sto tisoč ljudmi. Smo profesionalci in vedno strmimo k temu, da izvedemo kar najboljši koncert, in zato ne potrebujemo velike produkcije in luči. Na koncertih nas zanima energija in ne na kakšnih prizoriščih igramo." Hütz, ki sicer prihaja iz Ukrajine, je na konferenci med drugim povedal tudi, da ima Slovenija v njihovi karieri prav posebno mesto, saj je bila prav naša država tista, v kateri je skupina začela sploh svojo prvo pravo turnejo.

Že po prvih minutah njihovega nastopa ja postalo jasno, da bend velikanski oder na Otočcu obvladuje kot mali peskovnik. Gogol Bordello so včeraj zveneli sijajno in veličastno. Neumorno so talili zelo različne glasbene vzorce, od klasičnega punka, romske glasbe z vseh koncev sveta, sevdaha, balkanske glasbe vseh sort, pa vse do afriškega raia, klasičnega rocka, funka, rapa, post rocka, akustike in še česa. Predvsem pa osupne njihova naravnost srhljiva moč izvedbe. Gogol Bordello so zares fantastični glasbeniki in po izvedbeni plati je bil njihov nastop morda celo najboljši v vsej zgodovini Rock Otočca.

Burni odzivi občinstva in silovita energija njihovega nastopa pa so utišali tudi tiste, ki so menili, da skupina kova Gogol Bordello nima kaj iskati na festivalu, ki se proglaša za rockerskega. Morda žanrsko bend res ni rock, a iz njihove drže in nastopa, kot tudi samega načina igranja, pa bi se vsekakor lahko marsikaj naučil tudi marsikateri rocker.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin