Sigur Rós: Apokalipsa in veliki pok obenem

"Skupina Sigur Rós ustvarja edinstveno, zunajzemeljsko, mistično in eterično glasbo, za katero je značilno prehajanje iz minimalističnih, umirjenih delov do epskih, atmosferskih, polnih aranžmajev, pa spet nazaj do skoraj neslišnih glasbenih vložkov," se je glasil napovednik včerajšnjega spektakla na Trgu Leona Štuklja v Mariboru. Napovedano je bilo odigrano, dvorna pravljica islandskih pripovedovalcev je na začetku zadovoljila iskreno radovednost občinstva, sledilo je popotovanje na oblake čutnosti, zasanjanosti, občasno grobost je vedno znova spretno nadomestila veličina, konec je bil zlovešče popoln. Nepopolna zasedba, a popolna glasbena slika Sigur Rós so se mešanemu občinstvu – precejšen del občinstva so namreč sestavljali Hrvati, slišati pa je bilo tudi Avstrijce, Italijane ter Madžare – predstavili z razširjeno, 11-člansko zasedbo, del katere je bila tudi brass sekcija in godala. Poznavalsko oko je kljub glasbeni dovršenosti opazilo, da je na odru manjkal originalni člen Kjartan Sveinsson. Pevec Jonsi Birgisson je maja namreč oznanil, da se je njihov klaviaturist odločil, da bo svoj čas raje namenil čemu bolj produktivnemu, kot je turneja. Zato se je tudi odpovedal nastopanju na koncertih v okviru promocije albuma Valtari. Luknjo, ki je v glasbenem smislu ni bilo, sta odlično zapolnila kitarist Kjartan Dagur Hólm ter klaviaturist Ólafur Björn Ólafsson.

Zasedba je trenutno na svetovni turneji, osredotočeni na promocijo maja izdanega albuma Valtari. Gre za šesti studijski album skupine s prepoznavnim eteričnim zvokom, ki se je zbrala po premoru od albuma Með suð í eyrum við spilum endalaust iz leta 2008. "Na zadnjem albumu smo morda več eksperimentintirali kot na drugih albumih, kjer smo se bolj poigravali. Radi se igramo z novimi igračkami," najnovejši izdelek komentira vokalist Jonsi. V celotni diskografiji skupine smo sicer lahko spremljali variacije njihovega lastnega definiranja glasbe in njene glasnosti. Ustvarjanje tako polnega ambientalnega zvoka, ki ga tvorijo bolj ali manj analogna glasbila, je izjemno težavno. Samo klasična in tradicionalna rockovska skupina zna vsako noto, ki jo izvaja na studijskem albumu, izvesti tudi na koncertu. Dejstvo je, da so Sigur Rós rockskupina. Fontman Jónsi, čigar petje (falset) je nadnaravno vilinsko, še bolj poudarja fiktivni jezik vonlandščina (von = upanje, op. p.), ki ga je pevec ustvaril sam. Vokalista poleg naštetega oblikuje še ena posebnost – na kitaro namreč igra z lokom čelistov.

Uvodni nagovor, nato je govorila glasba Včerajšnjo predstavo za okoli dvatisočglavo množico je vodil nihče drug kot 37-letni Jonsi. Pregovorno zaprti in hladni Islandci so občinstvo nagovorili le z jedrnatim pozdravom na začetku koncerta, potem pa komunikacijo prepustili izključno glasbi. Na začetku so spregovorile skladbe Ekki múkk, Varúð, Ný batterí, Í Gær, Vaka, Sæglópur ter Svefn-g-englar. Prvi vrhunec je zaznamovala, malce ironično, glasna tišina med pesmijo Viðrar vel til loftárása, kar je nekatere poslušalce nekoliko zmedlo, nadaljevanje in konec pa sta jim ponudila zadovoljiv odgovor. Drugi vrhunec je bil brez dvoma v rokah pesmi Hoppípolla. Mravljinci so, hočeš ali nočeš, gomazeli po hrbtu še tako zahtevnega obiskovalca. Dejstvo je, da strukturo "tipične" Sigur Rós pesmi označuje melodičen, precej umirjen uvod, sledi počasno stopnjevanje do mogočnega vrhunca, konci so ponavadi nepredvidljivi. Napisani recept deluje – vsakič znova. V nadaljevanju smo lahko slišali pesmi Med blóðnasir, Olsen Olsen, Festival ter še nekatere druge, nato pa je skupina zapustila oder. Kriki in vzkliki so zasedbo priklicali na koncertni dodatek treh skladb in prav zadnja Popplagið je bila tako nadnaravno zlovešča, tako glasna in prepričljiva, da je omogočila preprosto popoln konec.

"Ne morem se odločiti, ali konec te pesmi zveni kot konec sveta ali njegov začetek. Gre za apokalipso in veliki pok obenem," je konec opisal eden izmed navdušenih poslušalcev. "Bilo je preprosto enkratno," pa koncertni večer opiše mladenka, ki je večino nastopa "Zmagovalnih rož" spremljala miže. Sigur Rós – ime v prevodu pomeni zmagovalna roža in je na Islandiji običajno žensko ime – so veliko večino zadovoljile, nekatere nekoliko uspavali, spet druge popolnoma navdušile.

Pred zvezdami z Islandije so ozračje na trgu pripravljali glasbenica Mojca Zalar, znana pod imenom MojcART, ter slovenski nostalgiki Melodrom.