Rammstein

TIP: Provokativnost v bolj sredinskih okoljih.

Nemški technoidni industrial metalurgi Rammstein si zaslužijo priznanje za iskrenost, kakršno pri skupinah njihovega kalibra srečamo le redko. Pred leti je ta, verjetno najvplivnejši evropski industrial bend mirno priznal, da se je znašel v ustvarjalnem kotu, iz katerega ne vidi izhoda. Veliko je bilo tudi govora, da skupina sploh ne misli nadaljevati. Labodji spev njihove kariere naj bi bil ne ravno prepričljiv prejšnji album Rosenrot iz leta 2005, po katerem se je bend za nekaj časa celo razšel.

Rammstein so bili od nekdaj skupina motiva in ta se je med člane vrnil najprej z željo po igranju. Bend se je spomladi 2007 odpravil na veliko turnejo, v okviru katere smo ga videli tudi v Ljubljani. Nato je za skoraj dve leti poniknil v studio, kjer je nastajal Liebe Ist Für Alle Da, definitivno najbolj nenavaden album benda do sedaj.

Album sicer odpre zanje dokaj tipična laibachovsko totalitarna skladba, ki ji sledita še dve bolj nažigaški skladbi. Na nekaj naslednjih skladbah pa bend izpostavi zanj bolj nenavadne sredinske motive, ki nihajo od sodobnega rahlo ameriškega metalurškega zvoka, precej spevne elektronike in celo do akustične kitare in žvižganja. Vse to skupina sicer kombinira z udarno ritmiko in precej kovinskimi riffi, ki pa so varno postavljeni bolj v ozadje. Bend se v nadaljevanju sicer še nekajkrat pobere, a v celoti imajo skladbe precej bolj sredinsko in spevno konotacijo.

Tisto, kar na albumu najbolj navduši, je, da je bend ponovno našel svojo držo in usmeritev, kar najbolje kaže kontroverzni singel Pus*y, za pornografski video katerega so člani s prostitutkami kar sami odigrali vloge. Skladba je huda kritika nemške in posledično tudi svetovne brezosebnosti, ki zaradi takšnih in drugačnih razlogov (mediji, resničnostni šovi, pritisk kapitala …) prevladuje v današnjem družbenem življenju. Prav tako skladba opozarja na popolno kastracijo duhovnosti in kulturnega trenutka.

Liebe Ist Für Alle Da sicer ni več tisti brezkompromisni industrial napad, po katerem je bend zaslovel s svojimi zgodnjimi albumi. Je pa plošča ponovno polna provokacij in dvoumnih namigov, ki imajo večkrat bolj kritično noto, kot če je vse povedano naravnost. Skratka, pred vami je zelo konkreten izdelek, ki je glasbeno malce manj energičen, a zato idejno toliko bolj dorečen.