Petek, 30. 9. 2011, 8.12
7 let, 11 mesecev
Princ romantike očaral Križanke
"Moje življenje je kot ljubezenska zgodba, ljubezenska zgodba na klavirju," se je z nasmehom na obrazu publiki v nabito polnih Križankah zaupal Richard Clayderman. Princ romantike, kakor ga je poimenovala nekdanja prva dama ZDA Nancy Reagan, je slovenskemu občinstvu igral tri dni zapored, od torka do četrtka. "Vem, da igram že tretji dan, no, upam da se bo nastopanje nadaljevalo tudi jutri," se je pošalil simpatični 57-letnik. Claydermana je na tokratnem romantičnem sprehodu spremljala vrhunska italijanska zasedba Arena di Verona String Quartet. Usklajenost med pianistom in kvartetom je bila popolna, zvok dovršen. Romantični Francoz naj bi po besedah organizatorja pred nastopom v Ljubljani pridno vadil, kljub 30-letnim izkušnjam pa se pred klavir le redkokdaj poda brez notnega črtovja. Tudi tokrat ni bilo nič drugače. Listanje ogromnega zvezka med skladbami izpade nekoliko nerodno, vendar pa glasbeniku očitno predstavlja določeno mero varnosti.
Od Titanika do Stevieja Wonderja
Clayderman, ki je v Guinessovi knjigi rekordov naveden kot najuspešnejši pianist vseh časov, je na oder letnega vrta stopil nekaj po osmi uri zvečer in že takoj po "predjedi" postregel s "posladkom", skladbo Ballade pour Adeline. Prav ta pesem, ki je bila plod sodelovanja s priznanim francoskim producentom Olivierjem Toussaintom, ga je kmalu po letu 1976 izstrelila med zvezde. Kot zanimivost lahko povemo, da je Adeline dosegla neverjeten prodajnih uspeh, saj so jo skozi leta prodali v danes nepredstavljivih 22 milijonih izvodov.
Večerno glasbeno popotovanje se je nadaljevalo skozi številne bolj ali manj znane balade. Tik pred koncem prvega dela je stopil pred mikrofon in dejal: "Prišel je trenutek, na katerega ste vsi čakali. Odmor." S svojim očarljivim humorjem je presenetil mnoge, na trenutke je njegovo igranje le malce spomnilo na obdobje nemih filmov, ko so govorile kretnje. Roko na srce, za Francoze pač ne moremo reči, da govorijo angleško. V drugem delu je nastopil vrhunec večera, ko nas je pianist popeljal skozi glasbeno podobo filma Titanik, predstavil je izvirne skladbe Paula de Sennevilla in Olivierja Toussainta, zaigral pa je tudi lahkotnejše priredbe klasične glasbe. Legendarnega Stevieja Wonderja je počastil s kompilacijo njegovih pesmi, Križanke je zatem obsijalo sonce – predstavil je priredbo skladbe iz muzikala Lasje Let the sunshine in, koncert pa sklenil z otožno balado Time to say goodbye.
V Križankah je ob koncu nastopa odmeval glasen aplavz, glasbenik je gospem in gospodičnam v prvih vrstah podelil nekaj avtogramov, pomahal v slovo in dobesedno stekel z odra. Clayderman je zagotovo upravičil status klavirskega hegemona, kritika pa leti na publiko. Kljub temu da se zadnja pesem še ni povsem izpela, je del obiskovalcev vstal in se odpravil proti izhodu. Izkaz spoštovanja je pri nekaterih očitno zamenjal strah pred gnečo na cesti. "Da jih ni sram," bi rekli uglajeni glasbeni navdušenci.