Ponedeljek, 5. 9. 2011, 8.34
7 let, 11 mesecev
Petar Grašo in dalmatinski melos navdušila Križanke
Ni treba posebno pojasnjevati, da so klape domena Dalmacije, kjer čutijo to besedo kot svojo lastno in je sinonim za vokalno-glasbeni folklorni pojav tega geografskega območja. Klape sestavlja določeno število pevcev, ki pojejo ljudske pesmi, praviloma z enim prvim tenorjem. Optimistične, šaljive, duhovne in sentimentalne ljudske pesmi odlikujejo prepoznavne melodije, ki so največkrat prepojene z ljubezensko vsebino.
Da smo Slovenci veliki ljubitelji dalmatinske glasbe, se je pokazalo tudi včeraj, saj so bile Križanke napolnjene do zadnjega kotička. Prepevalo je staro in mlado in to od začetka do konca. Triurni koncert je odprla slovenska Klapa Solinar, sledila je Klapa Sveti Juraj iz Splita. Skupna točka obeh je bilo a cappella petje, brez kakršnikoli inštrumentov, medtem je bilo v nadaljevanju moško petje prepojeno z zvoki mandoline, kitare in drugih inštrumentov. Sledile so klape Iskon iz Splita, Kampanel iz Primoštena ter Cambi iz Kaštela. Slednja je poskrbela za prvi vrhunec večera, saj je na "dalmatinski" način priredila slovensko klasiko Dan ljubezni. Občinstvo je prepevalo na ves glas, tu pa tam se je celo utrnila kakšna nostalgična solza.
Klapi Kumpanji iz Korčule, ki so naslednji zavzeli oder, se je proti koncu nastopa pridružil karizmatični pevec Petar Grašo. Začetno spremljavo klap je zamenjal klavir, ob zvokih katerega je hrvaški zveznik občinstvu postregel s svojimi največjimi uspešnicami. Po malce pretiranem poslavljanju so na oder prikorakali člani klape Malsina iz Šibenika, ki so ob prepevanju vsem poznane pesmi Da te mogu pismom zvati poskrbeli za drugi vrhunec večera. Za njimi so zaigrali in zapeli še zadnji – Tomislav Bralić in klape Intrade iz Zadra. Na koncu so se na odru nagnetli vsi nastopajoči, zapeli zadnjo pesem, občinstvo pa je vse skupaj nagradilo s stoječimi ovacijami. Križanke so ta večer kar prekipevale od zadovoljstva. Ni kaj, kdor zna, pač zna.