SiolNET. Trendi Glasba
1

termometer

  • Messenger
  • Messenger

N'toko

1

termometer

Parada Ljubezni (2010)

Medtem ko se slovenski raperji radi med seboj prepirajo o tem, kdo je pravi in kdo ne, se jim je ob koncu preteklega leta zgodilo, da je ta prestol po petletnem raperskem premoru ponovno zavzel Miha Blažič iz Novega mesta, bolj znan pod svojim nogometnim imenom N'Toko (po kamerunskem nogometašu Rolandu Ntoku, ki je v devetdesetih igral za NK Elan, uspešnejšega predhodnika zdajšnjega NK Krka), državni prvak v freestyle rapanju in član kolektiva Moveknowledgement.

Poslušanje N'tokove tretje raperske plošče Parada ljubezni tako ni opravilo, kjer bi lahko poplesavali in besno dvigovali izbrano kombinacijo prstov, ampak bolj spominja na poslušanje kantavtorjev. N'Toko je daleč najbolj artikuliran med slovenskimi izvajalci, ko skorajda predava o postmodernem subjektu, tiraniji izbire, performativnosti spola in novih oblikah nacizma. "Ko si enkrat rekel da, si rekel ne vsaj tisočkrat", "Ni važn', kaj je v hiši, če 'maš lepe žive meje", "Velik je Hitlerjev, ampak holokavst se ne uresniči brez podpore milijonov srednjerazrednih družin," so le izbrane modrosti, med katerimi ne pozabi omeniti Ikee, Googla in Facebooka, ter na konec pesmi Slovenec nism prilepiti verzov Allena Ginsberga.

Z elektronsko, na čase kar minimalistično glasbeno podlago, ki je veliko bolj surova kot na prejšnjih njegovih raperskih izdelkih, sicer le redko zasenči besedilo, a morda le zato, ker glasba ne ruši ritma besedila, temveč mu uspešno sledi. Najbolj melodičen je v komadih Joe le Taxxxi ter Zig Zig, ki je vmes postal N'Tokov prvi radijski hit in ki ga je brezplačno ponudil tudi na svoji spletni strani.

Parada ljubezni je kritika sodobnih oblik nestrpnosti, na katere N'Toko obrača tezo o treh glavnih slovenskih vrednotah: varnosti, udobju in zasebnosti. V Khanu in Barbi s pomočjo medvedje družine razloži, da je spolov vsaj toliko, kolikor je ljudi na svetu, v zaključni Paradi ljubezni pa, da je individualizem novo čredništvo. Vmes se ponorčuje še iz sodobnih popotnikov, ki gredo na Kubo, še preden umre Castro, in brezdelnem Jezusu, ki se v "kafiču" pritožuje nad postrežbo. Osnove sodobnih družbeno-kritičnih tem v desetih komadih.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin