Nastopajoči na predizboru EME 2010

Sara Kobold

Sara Kobold se je rodila 7. 6. 1989 v Slovenj Gradcu, od koder tudi prihaja. Po OŠ je končala Srednjo turistično šolo in sedaj je študentka 2. letnika Fakultete za management v Celju. Glasba jo spremlja že od zgodnjega otroštva. Pri desetih je posnela svojo prvo kaseto, vse do danes pa se je udeležila kar nekaj festivalov tako v Sloveniji kot v tujini – otroški MMS v Izoli, osvojila je Glasek Gorenjske, postala zmagovalka na RTV Maribor v oddaji Koktajl Sveže na slovenski glasbeni sceni, v tujini se je letos udeležila poletnega festivala Pesem mediterana v Budvi, ki je potekal ob spremljavi orkestra in kasneje postala debitantka na festivalu Marko Polo na Korčuli. Takoj po delovnem poletju pa je posnela novo skladbo Vse ti dam, avtorja Martina Štibernika, ki je doživela odličen odziv poslušalcev in se uvrstila na kar nekaj lestvic radijskih postaj po Sloveniji. Sodelovanje se je izkazalo za več kot odlično, zato sta se z avtorjem odločila, da naredita novo skladbo za razpis za EMO 2010.

Brigita Šuler

Brigita je profesorica glasbe, diplomirala je na Akademiji za glasbo v Ljubljani in se leta 2003 lotila svoje pevske kariere. Njen prvi nastop je bil v oddaji Orion 2003, kjer je strokovna žirija skladbo v finalni oddaji izbrala za najboljšo skladbo v celoti. Sledil je HIT festival 2003 in kasneje festival Melodije morja in sonca 2004, 22. julija 2004 pa je zmagala na festivalu Nova scena v Kopru. Poskusila se je v več glasbenih zvrsteh in tako se je kot pevka udeležila tudi Ptujskega festivala 2005 z narodno-zabavno zasedbo Anja Burnik s prijatelji. Sodelovala je z različnimi zasedbami: Ansambel Adama Bicskeya (madžarska romska glasba), Ansambel Franca Veglja, Pevska zasedba Elektra, Yuhubanda (Melodije morja in sonca) in mnogi drugi … Emin oder je Brigita okusila večkrat – kot spremljevalni vokal Ane Dežman, Andraža Hribarja, Natalije Verboten, predlani pa prvič sama s tretjeuvrščeno skladbo Samara in lansko leto s skladbo Druga liga. Pred tremi leti je podpisala producentsko pogodbo z Wernerjem in postala znana slovenski javnosti. V kratkem bo izdala svoj drugi samostojni CD.

Nina Pušlar

Nina Pušlar se je rodila v Ljubljani 25. oktobra 1988. Glasbeno izobraževanje je pričela v nižji glasbeni šoli, smer prečna flavta. Med letoma 2000 in 2005 je sodelovala z različnimi glasbenimi skupinami, pela je v šolskih pevskih zborih in na različnih glasbenih prireditvah. Preboj na slovensko glasbeno sceno ji je prinesla zmaga v Bitki talentov leta 2005 v oddaji Spet doma na nacionalni televiziji. Nagrada je bila studijska plošča, snemanje videospota ter pogodba z založbo Nika Records. Istega leta je posnela skladbo Ni ona, katere avtor je Matjaž Vlašič. Skladba je osvojila vrhove glasbenih lestvic. Leta 2006 je Nina pod okriljem založbe Nika Records posnela prvo samostojno ploščo z naslovom Nina Pušlar ter videospota za skladbi Ni ona ter Vse kar rečeš mi. Na plošči je dvanajst skladb, vključno z remiksom skladbe Ni ona. Potrditev za trud so ji izkazali novinarji in glasbeni uredniki, saj je postala Pevka leta 2006. Nina je uspešno nastopala in sodelovala s priznanimi slovenskimi in tujimi glasbeniki. Rezultat je predstavila letos, ko je izdala skladbo Slečeno srce, ki je prišla na vrhove glasbenih lestvic, odlično pa so jo sprejeli tudi poslušalci. Skladba napoveduje izid novega albuma, ki ga bo Nina predstavila leta 2010. Pri prvem samostojnem albumu je Nina sodelovala z odličnim producentom in avtorjem številnih uspešnic Martinom Štibernikom, s katerim je sodelovala tudi pri drugi plošči. Rezultat njunega dela je tudi skladba Dež, s katero se bo Nina slovenski publiki predstavila na festivalu EMA februarja 2010.

Langa

Skupina Langa deluje od leta 1997. Nastala je v romskem naselju Pušča pri Murski Soboti in je po ocenah poznavalcev trenutno najbolj avtentična ciganska akustična glasbena skupina v Sloveniji. Repertoar skupine obsega cigansko, etno in avtorsko glasbo, ki jo ustvarjata brata Jože in Mišo Kontrec, izvajajo pa jo v slovenskem, romskem, prekmurskem in srbohrvaškem jeziku. Pisci njihovih besedil so Feri Lainšček, Rok Vilčnik, Branko Đurič Đuro, Igor Pirkovič, Mišo Kontrec. Skupina Langa je dvakrat uspešno sodelovala na Festivalu narečne popevke. Znano je, da je Langa svojo srečo že dvakrat preizkusila na Emi, a se ji je zmaga obakrat izmuznila iz rok. Skupina veliko potuje po Evropi, dvakrat so bili izbrani kot edini slovenski predstavniki v Budimpešti na festivalu Sziget, povabili so jih tudi veleposlaniki v Bruslju, Luxemburgu ter na Balkan trafic v Belgiji. Tudi v Italiji postajajo vse bolj domači, saj so jih že večkrat povabili na različne prireditve, npr. Comacchio, gledališče Trst, Sgonico, Repnič … Na Slovaškem v vasi Kokava so prav tako navdušili svoje sorodne duše. Tam namreč vsako leto poteka romski festival, na katerega povabijo najbolj znane romske skupine s celega sveta. Skupina Langa je sodelovala tudi z različnimi slovenskimi glasbeniki, pojavili pa so se tudi v filmu Traktor, ljubezen in rock'n'roll, ki ga je režiral Branko Đurič Đuro po knjižni predlogi Vankuš tanc Ferija Lainščka. Prav tako so nastopili v Naši mali kliniki. Skupina se je že večkrat odzvala povabilu na dobrodelne koncerte po Sloveniji, nekaj pa jih je organizirala že sama.

Saša Zamernik

20-letna pevka prihaja iz Rečice ob Savinji. Kljub mladosti ima za seboj veliko nastopov v različnih glasbenih zvrsteh, vajena je odrskega nastopanja in petja v živo. Vse svoje adute polaga na vokalno interpretacijo in izvedbo, saj je mnenja, da je dandanes vse premalo pevk, ki bi v ospredje postavljale najpomembnejše – torej vokal. Za njo je sedem let izobraževanja vokalne tehnike pri različnih priznanih vokalnih interpretih. Sicer njena ljubezen do glasbe izvira iz otroštva, saj je že pri dveh letih znala zapeti marsikatero tujo in slovensko skladbo in tako so jo vsi domači spodbujali k temu, da bi postala pevka. Širši javnosti se bo predstavila z mogočno balado ene najbolj uspešnih avtorsko-producentskih navez v Sloveniji, ki je v preteklosti že poskrbela za uspešnice odličnih izvajalcev (Nuša Derenda, Manca Špik, Peter Januš, Maja Slatinšek, Tangels, Žana itd.).

Ylenia Zobec

Ylenia se je rodila 24. aprila 1986 v Trstu. Pri dveh letih je začela prepevati v otroškem zborčku Fran Venturini pri Domju. Leta 1993 je zmagala na Tržaških selekcijah za Zlati cekin (Zecchino d’Oro) in na njem tudi nastopila v Bologni s pesmijo Il dialetto dell’amore. Od leta 1998 nastopa na raznih otroških in najstniških festivalih, na katerih je tudi večkrat zmagala. Leta 2001 je začela nastopati na večjih odrih slovenske glasbene scene, in sicer na MMS. Na tem festivalu je nastopila kar štirikrat. Leta 2003 je prvič nastopila na Slovenski popevki, kjer so jo nagradili kot najboljšo debitantko. V tem letu je nastopila še na internacionalnem festivalu The golden star in prejela diplomo FIDOF – Mednarodnega združenja za organizacijo festivalov. Na Slovenski popevki je nastopila še trikrat – dvakrat so jo nagradili za najboljšo interpretacijo in njeno pesem za najboljšo. Večkrat je nastopila tudi na festivalih EMA in Hit. Leta 2006 je nastopila tudi kot predstavnica Slovenije na festivalu Euro Video Grand Prix v Albaniji. Kot gledališka igralka je sodelovala v gledališkem spektaklu Bakhantke (po Evripidu, režiser Vito Taufer, avtor glasbe Saša Lošič). Leta 2007 je vskočila v vlogo Lucinde v igri Duohtar pod mus (Iztok Mlakar po motivih Moliera, režiser Vito Taufer), kjer sodeluje še danes. Zadnja leta se je posvečala predvsem študiju arhitekture na Fakulteti za arhitekturo v Trstu, v letošnjem letu pa se vrača na glasbene odre z novimi skladbami in novo avtorsko ekipo.

Vaso & D Plejbeks

Skupina je pravkar nastala in o njenem življenjepisu še ne moremo govoriti. Njen ustanovitelj Tadej Vasle je star 41 let in, če izvzamemo dve Kersnikovi bralni znački in bronasto Vegovo priznanje, do zdaj še ni dosegel nič omembe vrednega. Ostali člani so večinoma strastni ribiči.

Martina Šraj

Martina Šraj je simpatično 17-letno dekle (rojeno 21. septembra 1992 v Ljubljani) z velikim talentom za petje, ki se z ljubeznijo podaja v svet glasbe. Obiskuje 3. letnik gimnazije ŠCRM v Kamniku. Že od majhnih nog je rada prepevala, obiskovala je dva različna pevska zbora, se udeleževala raznih pevskih tekmovanj in se pevsko izpopolnjevala. Trenutno se na radijskih postajah vrti njena prva pesem Jst hočm tebe met, za katero je besedilo napisala sama. S to pesmijo je na RTV-jevem festivalu MMC št. 2 med 88 prijavljenimi skladbami zasedla prvo mesto. Glavna nagrada je bil videospot, ki se bo v kratkem začel predvajati na javni televiziji. Martina ima že trinajst avtorskih pesmi, ki so nastale v sodelovanju z odličnim pianistom in producentom Simonom Skalarjem. Skupaj pripravljata album z naslovom Pravljica, ki bo na slovensko glasbeno sceno zagotovo prinesel neko novost in svežino. Njunih pesmi se ne da umestiti v točno določeno glasbeno zvrst, saj so mešanica jazza, popa, r'n'b-ja in tudi rocka. V njih se lahko najdejo prav vsi, od najmlajših pa vse do najstarejših, saj jim bodo pesmi obudile spomine na mladost in ljubezen. Martina ima poleg petja v rokavu še mnogo drugih adutov, kot na primer nadarjenost za ples, ki ga trenira že devet let, igranje (nastopala je že v mnogo šolskih igrah in muzikalih), prav tako pa se uči klavirja in s tem širi svoje glasbeno znanje. Nastopanje v javnosti in na odru ji torej ni tuje, prav nasprotno, tam se počuti kot doma in šele takrat zablesti v vsem svojem sijaju.

Marko Vozelj

Marko Vozelj je glasbeno pot začel leta 1989 v skupini Čuki, s katero so v osemnajstih skupnih letih premikali mejnike slovenske zabavne glasbe. Je avtor ali soavtor številnih uspešnic in na različnih festivalih nagrajenih skladb. S skupino so izdali dvanajst albumov in jih prodali tako v zlatih kot tudi platinastih nakladah. V letih skupnega delovanja so prodali skoraj 300.000 nosilcev zvoka. Prejeli so tudi številne nagrade na področju glasbe – 1. nagrada strokovne žirije na festivalu Slovenska popevka leta 1990, najboljši debitanti na festivalu Melodije morja in sonca leta 1991 ter 1. nagrada občinstva za skladbo Črne oči leta 1993, poleg tega pa tudi glasbeno noto leta 1994 in Viktorja za najbolj popularno glasbeno skupino. Za samostojno glasbeno pot se je Marko Vozelj odločil leta 2008, ko je želel izkušnje, znanje, želje in ljubezen do glasbe izraziti v nekoliko drugačnem glasbenem slogu. Istega leta je izdal album z naslovom Moj svet, ki je prejel odlične kritike tako pri glasbenih poznavalcih kot tudi poslušalcih. Na albumu je zbranih štirinajst pesmi, ki so avtorsko delo Marka Vozlja in Roberta Smrekarja. Producent albuma je Dejan Radičevič. V samo letu dni samostojne poti je Marko prejel dve nagradi: na festivalu Slovenska popevka je prejel 1. nagrado občinstva za pesem Te ni, revija Stop pa mu je podelila Viktorja po izboru poslušalcev za popularno glasbo. Marko Vozelj svojo glasbo s spremljevalno skupino na koncertih predstavlja v živo. Za let 2010 pa načrtuje snemanje drugega samostojnega albuma.

Petra Pečovnik

Petra Pečovnik je rojena 12. marca 1982 v Mariboru. V glasbo se je zaljubila že kot majhna deklica in kmalu so njeno ljubezen do glasbe in glasbeni talent opazili tudi drugi. Zato se je že zelo zgodaj vpisala v glasbeno šolo, kjer je pridno igrala klavir. Navdušil jo je celo tako zelo, da se je kasneje odločila za izobraževanje v Srednji glasbeni šoli v Mariboru in jo tudi končala. Po uspešnem nastopu na festivalu Melodije morja in sonca 2009, kjer je zasedla odlično drugo mesto s skladbo Še živim, se je Petra odločila, da novo skladbo, ki nosi naslov Iz navade, posname v enem izmed bolj priznanih italijanskih studiev. Pri tej skladbi so sodelovali priznani slovenski in italijanski glasbeniki, skladba pa je dobila svojo končno podobo v mastering studiu Soundmasters v Londonu. Petra se je odločila, da omenjeno skladbo pošlje na festival EMA 2010, saj meni, da bi ta skladba še dodatno obogatila opus izvajanih glasbenih del na najodmevnejšem slovenskem glasbenem festivalu.

Martina Feri in Tomaž Nedoh

Martina je leta 2003 diplomirala na tržaškem Konzervatoriju G. Tartini. Na šolah Scuola di Musica 55 v Trstu in Scuola di Musica Roland v Gorici poučuje moderno in jazz petje. Po študiju opernega petja na šoli M. Kogoj je svoj študij dopolnila z mezzosopranistko Cristino Guarino in jazz pevkami Majo Jakupović in Ines Reiger v Gradcu (Avstrija) ter Ireno Vidic v Ljubljani. Obiskovala je tečaj jazz petja (prof. Karoline De Rooij) na Koroškem Konzervatoriju v Celovcu. Leta 2005 se je udeležila delavnic festivala Umbria Jazz Clinics v Perugi (Italija), kjer sta ji sledila Donna McElroy (jazz vokal) in Dennis Montgomery III (gospel) z bostonskega Berklee College of Music; leta 2005 in 2006 je obiskala workshop Jazzinty v Novem mestu v razredu Milesa Griffitha. V duetu sodeluje z bratom kitaristom Markom Ferijem (2. mesto na državnem tekmovanju Hit Festival 2004 v Saint Vincentu – Aosta, 2. mesto na državnem tekmovanju JazzOnLive 2006 v Bresci); v tržaški balkan etno-rock skupini Kraški ovčarji, z raznimi zamejskimi in tržaškimi umetniki (Paolo & Stefano Bembi, Davide Casali, Iztok Cergol, Sofia & Laura Cossutta, Aleksander Ipavec, Aljoša Jerič, Martina Kafol, Jasna Merkù, Andrejka Možina, Jana Pečar, Daniela Picoi, Piero Purini, Luciano Santin, Ornella Serafini) in v različnih drugih projektih (nastopi v živo, studijska, radijska in televizijska snemanja, med drugim za Rai, RTV Slovenija, RTV Koper, Telequattro). Sodelovala je tudi kot solistka pri skupini Status Symbol, v jazz skupinah Weavers, Nomos jazz ensamble, z Big Bandom Radiotelevizije Slovenija pod vodstvom Lojzeta Kranjčana, v projektu Tribute to Pink Floyd, z Godbenim društvom Prosek in GD Viktor Parma iz Trebč kot korepetitor za pevske točke v SSG v Trstu pri predstavi Princesa na zrnu graha, v duetu s slovenskim kantavtorjem Vladom Kreslinom in s hrvaškim pevcem Akijem Rahimovskijem (Parni Valjak).

Tomaž Nedoh pripada novi generaciji slovenskih glasbenikov, ki uspešno prodira na Evropsko glasbeno področje. Njegove glasbene ambicije segajo prek ustaljenih norm, saj se ne želi izkazati samo kot uspešen pedagog, ampak predvsem kot izviren skladatelj, dirigent in odličen koncertant. Oktobra leta 2003 je z odliko diplomiral na Akademiji za glasbo na Univerzi v Ljubljani pri prof. Matjažu Drevenšku. Ob študiju na univerzi se je izpopolnjeval pri znanih profesorjih, kot so Claude Delangle, Vincent David, Jean-Yves Fourmeau, Eugene Rousseau, Saša Nestorović, Tomas Walsh, S. Bischon, Milko Lazar, Božidar Tumpej, Martin Spangenberg, Karsten Nagel, Matthias Kirschenreit, Christina Wirth, Massimiliano Donninelli. Sodeloval je pri protokolarnem Orkestru Slovenske vojske. Sedaj poučuje saksofon na glasbeni šoli Sežana in Postojna, kjer vodi šolski pihalni orkester. Med letoma 2006 in 2008 je kot dirigent vodil Pihalni orkester Ricmanje (San Giuseppe della Chiusa – ITA). Zavzema se za razpoznavnost slovenske glasbe v zamejstvu. Redno predava na mednarodnih poletnih šolah in sodeluje kot član žirij pri slovenskih in mednarodnih tekmovanjih. Predvsem želi spodbuditi zavest učenja igranja na instrument oziroma ukvarjanja z glasbo v kakršnemkoli smislu. Septembra leta 2009 je izšla njegov prva zgoščenka z avtorsko glasbo z naslovom Bonaca. Njegov doprinos je mogoče slišati tudi na zgoščenkah D-Fact (Fashion victim), Big Foot Mama (15 let v živo), Une corse dai sacs tal timp (Sedean sacs grup), Nick Papis, GM oder (Kvartet Saksofobija). Sodeluje z znanimi glasbenimi skupinami in glasbeniki, kot so Dej šen litro, Severina Vučković, Donald Trumpet, Črnobela, Etno Partizani. S skupino Donald Trumpet in Steffy se je udeležil festivalov EMA 2007 in MMS 2007. Prosti čas pa najraje preživi na morju, saj so njegovi hobiji jadranje in potapljanje. Vpliv morja pa je čutiti v njegovem glasbenem ustvarjanju.

Zadnji Taxi

Zadnji Taxi je glasbena skupina, ki v slovenskem prostoru deluje od leta 2002 . Glasba, ki jo ustvarjajo, je žanrsko zelo raznolika. Svojo vedoželjnost uresničujejo na področju rocka, popa, šansona, bluesa in ostalih zvrsti glasbe. Člani zasedbe so odlični studijski glasbeniki. Kljub temu da se v javnosti pojavijo redko, so njihovi nastopi nadstandarden dogodek, ki se dotakne ljudi. Eden takih je skladba Dež, ki je uvrščena na zgoščenko Val09. Prepričani so, da je tudi skladba, ki jo pošiljajo na letošnji izbor EMA odličen odmerek popa, ki jo bodo ljudje vzeli za svojo. Za sodelovanje na EMI so se odločili iz študijskih razlogov. Psihologija glasbe, ki je glavna iztočnica njihovega delovanja, jim je ponudila vprašanje, kakšna slovenska skladba bi lahko bila uspešna v evropskem merilu. Kar dve leti so jo imeli v obdelavi, da je dozorela v izdelek, ki ga bodo predstavili na EMI 2010. Franjo je prav gotovo evropsko producirana skladba (trenutno delajo še angleško in YU verzijo), ki bo izjemno konkurenčna tudi na Evrosongu. Zadnji Taxi deluje v zasedbi: Roman Zupančič – kitara, vokal, Miha Gorše – klaviature, vokal, Martin Lunder – kitara, vokal, Primož Velikonja – bobni, tolkala, Nejc Viher – bas.

Manca Špik

Mance Špik verjetno ni potrebno posebej predstavljati, saj je uspešno in prodorno pevko nemogoče prezreti. Visokorasla Gorenjka se je na glasbenih odrih uveljavila z zmago na festivalu Melodije morja in sonca, h kateri je v nekaj letih navrgla še lep kupček uspešnic, predvsem za poslušalce z divjim srcem in romantično dušo. Medtem ko so njene uspešnice iz preteklih let navduševale tako staro kot mlado, se je Manca prelevila v zrelo in strastno glasbenico ter trdno tlakovala svojo pot med najbolj priljubljene slovenske pop pevke. Z zadnjimi pesmimi, ki jih ustvarja pod budnimi očmi priznanih avtorjev glasbe, je Manca odprla novo poglavje v svoji karieri. Tako Manca v svojem glasbenem ustvarjanju še vedno cveti ter si nenehno postavlja nove izzive v okviru sodobne pop glasbe.

Ansambel Roka Žlindre & Kalamari

Leta 2006 so se uvrstili na festival Graška gora poje in igra ter prejeli srebrnega pastirčka in tretjo nagrado za najboljše besedilo s skladbo Ko srce spregovori. Prejeli so nagrado občine Ribnica za najbolj obetavno osebnost leta Ribn'ški pušeljc, uvrstili so se na festival narečnih viž v Škofji loki s pesmijo Muj' škarp'.

Leta 2007 so se udeležili festivala Polka valček s pesmijo Najlepše je, kadar sva skupaj in zasedli 3. mesto po izboru televizijskih gledalcev. Izdali so prvo samostojno zgoščenko z naslovom Najlepše je, kadar sva skupaj, na kateri je trinajst skladb. Uvrstili so se na festival narečnih viž v Škofji loki s pesmijo Jejžeš tana i kaj buo tu. Posneli so prvi videospot naslovne skladbe zgoščenke. Uvrstili so se tudi na festival Graška gora poje in igra ter ponovno prejeli srebrnega pastirčka. S pesmijo Tihi šepet so se predstavili v Dolenjskih toplicah, kjer je potekal 3. festival narodno-zabavne glasbe. Na festivalu so prejeli 3. nagrado strokovne komisije in dobili pokal ter 2. nagrado občinstva.

Leta 2008 so se uvrstili na festival Ptuj in po izboru televizijskih gledalcev dosegli 3. in 4. mesto s skladbama Srce pa še vedno hrepeni in Na skrivnostni poti. Predstavili so se na festivalu slovenskih viž v narečju v Škofji loki, kjer so prejeli 2. nagrado strokovne komisije, 1. nagrado občinstva in nagrado za najboljše besedilo za pesem Cajti zdej rejs čudni sa. Uvrstili so se na festival Graška gora poje in igra, kjer so dobili 1. nagrado občinstva za skladbo Spomin na poletno noč, 1. nagrado za najboljši trio s skladbo Na hipodromu ter nagrado zlati pastirček. Izšla je še njihova druga samostojna zgoščenka z naslovom Srce pa še vedno hrepeni. Na njej je petnajst skladb in videospot skladbe Najlepše je, kadar sva skupaj.

3. aprila 2009 se je ansambel v studiu 1 Televizije Slovenija na festivalu Slovenska polka in valček 2009 predstavil s pesmijo Del srca. Po izboru strokovne komisije je ansambel prejel nagrado za najboljši in najlepši valček festivala, obenem pa tudi prvo mesto po izboru poslušalcev. Ansambel je tako postal absolutni zmagovalec festivala Slovenska polka in valček. Po zmagi se je ansambel odpravili v Zagreb. Tam so v predsedniški palači igrali predsedniku Republike Hrvaške Stjepanu Mesiću. Teden dni kasneje, 23. aprila, pa so igrali in prepevali v Sloveniji, našemu predsedniku, dr. Danilu Türku.

Kot prvi izvajalci narodnozabavne glasbe v Sloveniji se bodo udeležili izbora EMA 2010. Takoj po izboru pa bo izšla njihova tretja samostojna zgoščenka.

Kalamari

Začetki ansambla Kalamari segajo v november 1993, ko so se Jože Jež - Pepi, Matjaž Švagelj in Aleksander Kokošar priložnostno zbrali za nekaj nastopov v enem izmed primorskih hotelov. Tako poslušalce kot menedžerje so takoj opozorili nase zaradi korektne izvedbe in predvsem zaradi ubranega triglasnega petja, ki ga ostale skupine v tem rangu pogosto niso obvladale. Zelo zgodaj so se poizkusili z avtorskimi skladbami in leta 1995 izdali ploščo z naslovom Dobra vila. Na plošči je bilo poleg naslovne skladbe še nekaj radijskih uspešnic, vendar jih je širša Slovenija spoznala šele po drugem CD-ju z naslovom S tabo držim. Najbolj uspešna skladba s tega CD-ja je bila Angelca, ki je postala pravi hit, občinstvo jo je vzelo za svojo in skladba je postala tako rekoč nepogrešljiva na takih in drugačnih žurih. Skupina je medtem iz tria postala kvartet in tako dodatno okrepila svoje nastope v živo. Pravi uspeh pa so Kalamari poželi s svojim tretjim CD-jem, ko so z naslovno skladbo V vetru rdečih zastav nastopili na Slovenski popevki, kjer so pristali na drugem mestu in pobrali nagrado za besedilo. Hkrati se je občutno povečalo povpraševanje po njihovih nastopih v živo. Koncertirati so začeli tudi v Italiji, Avstriji, Švici, na Hrvaškem ter v Srbiji in Črni gori. Težko je bilo usklajevati natrpan urnik nastopov, kar je privedlo do sprememb v zasedbi. Pepi in Matjaž sta v svoje vrste povabila bobnarja Roka Tomažinčiča in klaviaturista Egona Prinčiča. Veliko skupnih nastopov imajo tudi s Slavkom Ivančićem in legendarnim Danilom Kocjančičem, ki za vsako njihovo novo ploščo napiše skladbo ali dve. Tudi v avtorstvu niso zaspali, pridno so snemali skladbe za nove plošče in se redno pojavljali na vseh možnih festivalih, kjer so bili navadno visoko uvrščeni, za skladbe Kup besed, Zadnja šansa in Preden zaspi pa tudi nagrajeni. Poleg nastopanja na radijskih in TV postajah promovirajo svoje stare in predzadnji, šesti CD Lahko letiš, ki je, kakor vsi ostali, izšel pri ZKP RTV Slovenija. Za singel s te plošče Vrni se še kdaj je bil posnet tudi videospot v režiji Gojmirja Lešnjaka - Gojca. Kalamari so poleti sodelovali pri snemanju novega mladinskega filma Vlomilci delajo ponoči.