Jan Plestenjak, občinstvo ga ljubi in obožuje

Jan Plestenjak v očeh marsikatere ženske predstavlja idealnega moškega – je visok, črnih las, karizmatičen, šarmanten, poleg naštetega pa še poje in igra kitaro. Odličen recept za uspeh v svetu popularne glasbe. Sloves koncertnega žrebca ga spremlja že dolga leta, če smo bolj natančni, dolgih 20 let. Večtisočglavega občinstva glasbenik včeraj ni razočaral, saj je postregel z dve uri trajajočo glasbeno pojedino. Sestavine so bile njegove največje uspešnice, začimbe pa izbrani glasbeni gosti. Ne bomo lagali, če vam rečemo, da je večina občinstva celotni koncert spremljala na nogah, sedeli so le moški, pa še to le dobre pol ure. Za pravega moškega se namreč ne spodobi, da prepeva ljubezenske pesmi, še posebej ne Plestenjakovih. Moški so se ob sedenju najprej malce mrščili, češ, kaj mi je bilo tega treba. Po uvodni pesmi so začeli mrmrati besedilo pesmi in bili presenečeni nad tem, koliko besedila dejansko poznajo. Po dveh pesmih so peli nekoliko glasneje, po treh so že ploskali, pol ure po začetku koncerta pa so bili na nogah ter skupaj s svojo izbranko glasno prepevali, ploskali in plesali. Ni kaj, Škofjeločan omehča še tako trdo moško dušo.

"Najlepše darilo za rojstni dan ste vi"

"Najlepše darilo za rojstni dan je to, da ste prišli," so bile prve besede pevca, ko je prišel na oder. Ženske je dobesedno vrglo s stola, dvorano je zajelo huronsko navdušenje, občinstvo je spontano zapelo Vse najboljše zate. Jan se je iskreno zahvalil in že postregel s prvo pesmijo Si OK?. Grla so se odprla, dekleta v prvi vrsti so vzklikala, ena od srečnic v prvi vrsti je zašepetala kolegici: "Pismo, kako je model dober." Uvodni pesmi so sledile uspešnice Punca, Moja ljubica, Amore mio, Sedem let nazaj in Bodi gola. Med prvimi komadi se je Plestenjak večinoma zahvaljeval občinstvu in izbranim gostom, ki so zasedali mesta na desni strani parterja. Boštjanu Menartu se je zahvalil za podporo pri izdaji prvega albuma, Tomažu Domicelju za navdih in pomoč pri pesmi Moja ljubica. Prav ta je bila naslednja na vrsti, sledili pa sta ji pesmi Bolezen in Trikrat me poljubi.

"Spomnim se svojih inovativnih začetkov, ko nisem imel niti za bend. Prvi koncert ni bil nič drugega kot vaška veselica. Zaželel sem si nekaj večjega in priredili smo koncert v filharmoniji. Dovolj nor, da mi je pomagal, je bil takrat le Branko Čakarmiš. Branko, iskrena ti hvala," so bile zahvalne besede prijatelju. Sledila je balada Barka iz perja, ki je v oči obiskovalcev zvabila prve solze. Na polovici spektakla je bil čas za glasbene gostje. Komad Iz pekla do raja je karizmatični pevec zapel z Evo Moškon, ob petju najbolj sveže uspešnice To leto bo moje pa se mu je na odru pridružila letošnja slovenska predstavnica na Eurosongu Eva Boto. Eva je občinstvu postregla še z zmagovalno pesmijo Verjamem. "Punca res zna peti," so si šepetala dekleta. Občinstvo je Evo nagradilo z bučnim aplavzom, Plestenjak se je vrnil na oder, Eva pa mu je za darilo skupaj z občinstvom zapela Vse najboljše. Sledili so komadi Lolita, Bela noč in Soba 102, ki jo je Jan zapel s prelestno Laro Love.

Posvetilo legendarnemu Lojzetu Slaku

"Producenti so mi vedno govorili, Jan, tvoji komadi ne smejo zveneti preveč slovensko, to ni dobro. Nisem se strinjal. Vsi bi bili radi Beyonce, Rihanna, Bruno Mars. Vsi so odlični pevci, vsi imajo 'soul'. Tudi Slovenci imamo svoj 'soul'," se je glasila Plestenjakova napoved ansambla Modrijani. Skupaj so zaigrali pesem Pustil ti bom sanje in ponarodelo uspešnico V dolini tihi lani umrlega Lojzeta Slaka. Občinstvo je vstalo, čez rame so se prijeli znanci in neznanci, dvorana je postane eno. Plestenjak je zapel še pesem Sam da ti maš mene rada in odšel z odra, po glasnem vzklikanju pa se je vrnil in odigral komad Ona sanja o Ljubljani. Koncert je sklenil s povsem novo pesmijo Večja od neba. "Hvala vam, Ljubljana."

Za nekoga, ki je koncert Jana Plestenjaka obiskal prvič, je bil spektakel svojevrstno presenečenje. Občinstvo pevca spremlja na vsakem glasbenem koraku, od začetka do konca, njegove pesmi oboževalci poznajo do obisti, stoječe ovacije trajajo dobesedno ves koncert. V slovenskem prostoru ni veliko izvajalcev, ki bi lahko pričarali podobno vzdušje, pravzaprav ni nobenega, enakega Janu, zato se zlobni jeziki lahko enkrat za vselej zavežejo.