INmusic povprečno, a zadovoljivo

Sedmi Inmusic festival, ki ga glasbeni poznavalci zaradi vse večje prepoznavnosti radi postavljajo ob bok starejšemu bratu, srbskemu Exitu, se je letos predstavil v daljši – festivalu so organizatorji dodali še "nulti dan" – ter zvezdniško precej bolj okrnjeni obliki.

Razvajenost glasbenih navdušencev je povsem na mestu, saj so festivalsko nebo lansko leto razsvetljevala zvezdniška imena Jamiroquai, Arcade Fire, Cypress Hill ter Grinderman, letos pa smo lahko videli "le" zasedbe Franz Ferdinand, Gogol Bordelo, Mando Diao, Gorillaz Sound System ter New Order.

Poudariti je treba, da je iz koncertnega urnika že v začetku junija zaradi osebnih zadev izpadla irska skupina The Cranberries, tik pred zdajci pa je svoj nastop zaradi bolezni odpovedal še upornik z razlogom, vse bolj aktualni Plan B. Okrnjeni zasedbi naj bi botrovalo predvsem pomanjkanje finančnih sredstev – sponzorstvo je namreč umaknil hrvaški mobilni operater, trn v peti organizatorjev pa je tudi najemnina za idilični prostor ob jezeru Jarun, ki jo mestne oblasti organizatorjem zaračunavajo od prvega dne festivala.

General Elektriks naelektrili ozračje

Festivalski dodatek, t.i. nulti dan, zaseda prvo mesto med vsemi dnevi. General Elektriks lahko brez kančka slabe vesti razglasimo za letošnje festivalsko odkritje. Francoska zasedba, katere idejni vodja je "vintage" klaviaturist Hervé ‘RV’ Salters, združuje razigranost avantgardnega funka, surovost jazza ter estetiko hip hopa. Glasbena pojedina, ki so jo postregli občinstvu, je bila energična, pristna, predvsem pa izredno lahko prebavljiva. Priporočljivo poletno glasbeno branje.

Za General Elektriks so oder zasedli predstavniki glasbeno-vizualnega projekta Gorillaz Sound System. Mešanica lomljenih ritmov, dubstepa, elektra, rocka ter hip hopa, začinjena z izseki največjih uspešnic "angleških goril" so preprosto prepričali. Osnovna ideja Inmusic festivala je združevanje rock in dance glasbe, udarnega in plesnega. Gorillaz Sound System so združevali, zadovoljili glasbeno in vizualno, skratka preprosto navdušili.

Ena od novosti festivala, ki smo jo odkrili v drugem delu prve festivalske noči, je bil live džuboks – zasedba glasbenikov je natrpana v majhni kamping prikolici na žanrsko edinstven način uresničevala 35 glasbenih želja. Organizatorji so v poklon kultni komediji Ko to tamo pjeva postavili tudi balkan stage, katerega rob je krasil legendarni rdeči avtobus iz Šijanovega filma.

Gogol Bordello izrinili "novi red"

Drugi dan festivala je izvenel ob zvokih naslednikov kultnih Joy Division, legendarne skupine New Order. Nekoliko statični, na trenutke celo malce sramežljivi vokalist Bernard Sumner je polnemu festivalskemu prizorišču postregel z največjimi uspešnicami, med katerimi velja izpostaviti True Faith in Temptation, vrhunec koncerta pa je zaznamovala klasika zasedbe Joy Division Love Will Tear Us Apart. Nastop Angležev bi pred 30 leti verjetno opredelili za izjemen, v očeh novodobnih rockerjev pa je izvenel nekoliko suhoparno. Občinstvo je kljub temu delovalo zadovoljeno.

Pred skupino New Order je občinstvo ogrela, morebiti celo pregrela gipsy punk zasedba Gogol Bordello. Poslanstvo mednarodne zasedbe je vtihotapljenje ciganske glasbe na angleško govorečo področje, s svojo udarno melodiko so poskrbeli za pravcato gipsy punk revolucijo. Eugene Hütz, frontman ukrajinskih korenin, je skakal, pel, norel, norela je njegova spremljevalna zasedba, ponorelo je tudi občinstvo. Isti dan so na World stage nastopili tudi edini slovenski predstavniki Zebra Dots, omembe vreden je tudi nastop britanskih indie-rock psihadelikov Archie Bronson Outfit, londonskih folk rockerjev Dry The River ter pisane zasedbe Fanga.

Festival zaključili Franz Ferdinand

Festivalsko prizorišče se je v soboto zaradi nevzdržne vročine dodobra napolnilo šele ob nastopu islandskih pop alternativcev Retro Stefson. Izredna animacija, dovršeni glasbeni izraz ter prekipevajoča energija članov je pustila močan, nepozaben vtis. Za njimi so na oder stopili švedski Mando Diao in zapihali na duše nepregledne množice mladih hipsterjev. Björn Dixgård in Gustaf Norén sta v sklepnem delu slekla majici, zaigrala največji uspešnici Gloria in Dance With Somebody ter samozavestno odkorakala z odra.

Na osrednjem prizorišču je čast in slava poslednjega benda pripadla zasedbi Franz Ferdinand. Britanski indierockerji so zaigrali na preverjene karte, predstavili pa so tudi povsem sveži material, ki ga pripravljajo za prihajajoči četrti album. Občinstvo hipsterskih mladcev in mladenk je poskakovalo, jokalo ter pridno prepevalo. Nož v njihovo srce je bil konec nastopa, saj o koncertnem dodatku ni bilo ne duha ne sluha.

Za konec lahko rečemo, da je Inmusic festival letos ostal v senci preteklih let, ko so odre ob jezeru Jarun zasedala največja svetovna glasbena imena. Obiskovalcev je bilo temu primerno manj, precej manj kot lansko leto, ko so organizatorji zabeležili rekorden obisk. Obrazi, ki so zapuščali prizorišče, so bili vsemu navkljub potešeni, saj so se ravnali po načelu: "Pridem na koncert, ki mi ugaja, spijem pivo, dve in se odpravim domov." Prizorišče je bilo čez dan mesto duhov, klasičnega festivalskega vzdušja ni bilo čutiti, saj festival Inmusic zaživi le zvečer in ponoči.