Gledališki Sprevrnjen užitek Katje Šulc

Tokrat so bile prostorske vloge obrnjene. Katja Šulc in njena glasbena spremljevalca, Dj Pier in Igor Matković, so stali tam, kjer ponavadi sedi občinstvo, medtem ko smo se poslušalci tokrat razporedili po odrskem prostoru gledališča, ki že s svojo zgodovino in programsko naravnanostjo lepo kontekstualizira Sprevrnjen užitek. Katjin šopek balonov in nekaj elegantnih scenskih elementov so mini zasedbi na odru dodali boemski pridih, ki se je v večeru lepo zlil s funky elektronsko glasbo in eleganco tako v zvočnem kot vizualnem.

Šulc je s svojimi uspešnicami, kot so I Love You, You Scream, There Will Be Boys in Delicious Solitude, že dokazala, da je ena od najbolj zanimivih glasbenic ta hip pri nas, po včerajšnji predstavitvi preostalih skladb z albuma pa se je pokazalo, da je pevka in občasno televizijska voditeljica pravi biser domače scene. Morda je to posledica umirjenega ritma ustvarjanja in občutka, da svoje izdelke objavi le, če je v njih popolnoma prepričana, morda pa so krivi tudi njen študij jazzovskega petja v New Yorku, njene uglasbitve poezije Mile Kačič in njeni televizijski nastopi. Na sceni, kjer njeni akterji pogosto stremijo k zasičenju in vseprisotnosti, je Katja Šulc kot nekakšen modrec, ki se oglasi redko, a vedno v pravem trenutku, z malo besedami, a v njenem primeru z veliko občutji.

Kljub minimalistični odrski zasedbi in glasbeni spremljavi so Katjinim čarobnim vokalom globino na koncertu dajali zvočni učinki in otožna trobenta Igorja Matkoviča. Ljubezenske skladbe, ki niti za trenutek niso delovale patetično, in prefinjeni odrski gibi so dajali občutek, kot da smo se znašli v kakšnem indie filmu, mešanje angleščine, španščine in francoščine v besedilih pa je le še dodatno pripomoglo k zasanjani razdalji med nastopajočimi in gledalci. Album Twisted Delight v svoji glasbi sicer odločilno črpa iz vedno bolj priljubljene domače elektronske scene, ki se odvija okoli dogodkov in kompilacij Sladica, zato se ji je pri skladbi Give Yourself, ki je sicer izšla na zadnji tovrstni kompilaciji, tudi v živo s svojim raperskim dodatkom pridružil Murat.

Poleg že znanih uspešnic je Katja Šulc predstavila še preostale skladbe z albuma, ki sledijo že nakazanim ritmom in občutjem, funky elektroniki, dubu in soulu, a hkrati pokazala, da se rada loti tudi bolj prismuknjenih skladb, kot je bila na primer zaključna skladba koncerta in tudi albuma, De Colores. V mehiških Barvah je frajerska sofisticiranost postala igriva, v dodatku pa je Katji Šulc uspelo nekaj, kar je kljub številnim poskusom za večino še vedno nedosegljivo: narediti dobro priredbo Beatlov. Baby You Can Drive My Car je tako v sprva skoraj neprepoznavni priredbi prepričljivo sklenila glasbeno-gledališki dogodek, ki si zasluži vse predvidljive in že skoraj kičaste presežnike.