Torek, 6. 5. 2014, 15.15
6 let, 6 mesecev
Eskobars – Ni dovolj
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2
Trenutno za sodobni rock ni hujšega, kot če se ustvarjalci jemljejo preresno in vztrajajo v pravovernih in preverjenih kitarskih zvokih, brez kančka domišljije in drznosti. Če se v podobno zanko ujame ogromno tako domačih kot tujih rock bendov, lahko pri Eskobars ugotavljamo ravno nasprotno. Lahkotnost ustvarjanja Jureta Lesarja in ekipe je nalezljiva, njihovo spogledovanje s popom pa več kot simpatično.
Drugi album Ni dovolj zaradi naslova morda res deluje bolj resnobno, a zbirka desetih skladb predstavlja več kot spodobno igrivo mešanico sodobnih, pa tudi malo retro rockerskih prijemov. Že uvodna pesem Ni dovolj je dovolj udarna, da pritegne pozornost in si zagotovi simpatije, album pa se nato s skladbo Vidim ti v očeh lepo prelije v rockovski optimizem devetdesetih.
Pridih americane zaznamuje skladbo Hladne noči, ki zagotovo predstavlja enega od vrhuncev albuma in tiho napoveduje spogledovanje z začetki Big Foot Mame, ko so si poleg garažnega rocka kdaj pa kdaj privoščili tudi izlet v bolj ska vode. Vpliv Big Footov se sliši tudi pozneje na albumu pri skladbi Potnik.
Franzferdinanska Dej povej ima skupaj z novim spotom vse pogoje za uspešnico, zanemarljive pa niso niti možnosti zadnje skladbe Bele zastave, ki je najbližje popu in priča o odprtosti ustvarjalcev v skupini, ki jih ni sram priznati, da navdih kdaj pride tudi iz komercialne glasbe.
Ni dovolj je kljub kitarskim zvokom morda eden od bolj vznemirljivih pop albumov letos in čas bi že bil, da Eskobars postanejo stalnica tudi na radijskih valovih.
