Predsednik letošnje žirije v Cannesu bo Steven Spielberg

Steven Spielberg je na svoji barviti filmski poti dosegel tako rekoč že vse – sprehodil se je po najrazličnejših filmskih žanrih, nizal filmske uspešnice, prejel malo morje nagrad, med drugim tudi dva oskarja za režijo. In če je zdaj svojega aktualnega Lincolna bolj ali manj uspešno pripeljal čez vrsto najrazličnejših festivalov in nagrad, česar mu sicer ni uspelo okronati z oskarjem, se bo maja preselil na nasprotno stran – med palmami bo namreč predsednikoval žiriji najprestižnejšega filmskega festivala.

Na 66. filmskem festivalu v Cannesu, ta bo letos med 15. in 26. majem, bo Spielberg nasledil lanskoletnega predsednika, italijanskega režiserja Nannija Morettija. Kot je povedal direktor festivala Thierry Fremaux, je Spielberg to vlogo sprejel pred približno dvema letoma. "Uspelo mu je toliko sprostiti urnik, da se lahko letos predseduje žiriji, in ko sem ga pred kratkim srečal, je bilo očitno, da se te naloge veseli. Zahvaljujoč svojim filmom in delu se leto za letom uvršča med največje hollywoodske filmske ustvarjalce."

"Spomin na moj prvi obisk festivala v Cannesu, ki se je s filmom E. T. zgodil pred skoraj enaintridesetimi leti, je še vedno eden od najbolj živih spominov moje kariere," je dejal Spielberg. "Cannes je že več desetletij platforma za odkrivanje in predstavitev izrednih filmov. V čast in zadovoljstvo mi je, da lahko predsedujem žiriji, ki znova in znova dokazuje, da je film svetovni jezik."

V kinodvoranah že pri petindvajsetih Steven Spielberg, ki je v Ohiu na svet prijokal leta 1946, je zanimanje za sedmo umetnost začel kazati že zelo zgodaj: eden od njegovih prvih kratkih filmov z naslovom Amblin mu je odprl vrata v produkcijsko hišo Universal Television, ta je producirala njegove prve televizijske filme. Že leta 1971 pa je bil njegov televizijski film Duel tako dobro sprejet, da so ga zavrteli celo v kinodvoranah.

Prvi celovečerec, ki ga je posnel izključno za veliko platno, nosi pa naslov Sugarland Express, je leta 1974 odpotoval v Cannes, kjer si je prislužil nagrado za najboljši scenarij. Kmalu zatem je velik mednarodni uspeh doživel z raznolikimi filmi: leta 1975 je svet navdušil s srhljivimi morskimi psi v filmu Žrelo, čez dve leti je sledila znanstvena fantastika Bližnja srečanja tretje vrste, nato hit z enim najbolj legendarnih junakov Indiano Jonesom Lov za izgubljenim zakladom (1981), čez dve leti pa je festival v Cannesu sklenil njegov film E. T. – vesoljček.

Iz domišljije v krut svet človeške zgodovine V začetku devetdesetih je rekorde na blagajnah podiral z dinozavri – Jurski park se je kot mešanica pustolovščine in znanstvene fantastike uveljavil kot film, izredno priljubljen med različnimi generacijami gledalcev.

In če je navduševal z znanstveno fantastiko oziroma pustolovščino, mu je velik vtis uspelo narediti tudi z drugačnimi zgodbami, kot so Barva škrlata (1986), Imperij sonca (1987) in Schindlerjev seznam (1993), zadnji mu je med drugim prinesel prvega oskarja za režijo.

Spielberg se je v zgodovino sedme umetnosti zapisal kot režiser, ki potuje od zanimivih domišljijskih pustolovščin do spektaklov, pogosto pa zrcalo nastavi tudi prelomnim trenutkom človeške zgodovine. Na svoji filmski poti je ustvaril 27 filmov, med drugim tudi Reševanje vojaka Ryana (1998), Posebno poročilo (2002), Ujemi me, če me moreš (2002), München (2005), dogodivščino Tintin in njegove pustolovščine (2011) in navsezadnje tudi portret ameriškega predsednika Lincolna iz časa, ko se je ta, tako rekoč tik pred svojo smrtjo, trudil odpraviti suženjstvo.