Harry Lloyd: najprej ženska, danes vzhajajoča filmska zvezda

V času šolanja na Etonu, šoli namenjeni samo dečkom, mu ni preostalo drugega, kot da si na odrskih deskah nadene steznik in ga osvoji z vlogami raznovrstnih Shakespearovih žensk. Še več; vse skupaj je pripeljalo tako daleč, da ubogi mladenič ni več vedel, če bo na odru sploh še lahko nosil hlače – danes je jasno, da mu je prehod uspel. Cvileč deški glas je zamenjal moški, krila in steznike pa hlače in konji – in če smo čisto iskreni, tudi dolgi svileni srebrni lasje.

Hladnokrvni dolgolasec Harry Lloyd, osemindvajsetletni angleški igralec, je namreč svojo prvo vlogo v visokoproračunskem projektu doživel s prvo sezono serije Igra prestolov, v kateri je upodobil pohlepnega, moči željnega Viserysa Targaryena. "Pred tem nisem bil velik oboževalec knjig Georga R. R. Martina, ko pa se vanje vživiš, iz tebe pridrvi tvoj notranji 'geek'," je povedal v enem od intervjujev, v katerem je poudaril, kako pomembno je, da fantazijska televizijska dela nastajajo z zaledjem kupov denarja. "Če v tovrstne projekte ni vključeno veliko sredstev, postane končni izdelek cenen, privabi pa le petinštiridesetletne samske moške."

Svojo prvo vlogo na televiziji si je kot petnajstletni mladenič priboril v televizijskem filmu David Copperfield, ekranizaciji romana njegovega praprapradedka Charlesa Dickensa. V svet cilindrov se je vživel tudi v drami Goodbye, Mr. Chips, potem pa je zaradi strahu pred prevlado vlog, postavljenih v viktorijanski čas, začel iskati še kaj drugega.

In uspelo mu je; v prihodnjih petih letih je tako med drugim v seriji Dr. Who upodobil dečka, ki ga obsedejo Nezemljani, pa tudi enega članov ekipe Robina Hooda. Hkrati se je redno udejstvoval tudi na odrskih deskah in si postopoma nabral izkušnje, s katerimi se lahko v kombinaciji s svojim rahlo androgenim videzom in hitro pametjo prelevi v marsikoga ali marsikaj. Dennis Tatcher – občudovanja vreden moški Po pohajkovanju med različnimi televizijskimi vlogami se mu je pred nekaj leti sreča nasmehnila z vlogo Richarda Masona v adaptaciji romana Charlotte Brontë, Jane Eyre, kjer ga je mogoče videti ob Mii Wasikowski in Michaelu Fassbenderju.

Nedolgo zatem so ga snubili ustvarjalci filma za vlogo prve in edine britanske premierke Margaret Thatcher, ki smo ga pri nas na velikem platnu videli letos. Medtem ko je Železno lady izvrstno odigrala Meryl Streep, njeno mlajšo različico pa Alexandra Roach, se je on prelevil v Margaretinega moža Denisa v času, ko sta se spoznala. "Mislim, da je bil Denis Thatcher občudovanja vreden moški," je med snemanjem filma povedal Lloyd. "Mislim, da sta imela z Margaret zelo zanimiv odnos – fascinantno je to, kako sta lahko ostala tako močna in kljub vsemu dogajanju ohranila zasebnost. V njegovi osebnosti hkrati tiči nekaj zelo tradicionalnega, nekaj, kar me zelo spominja na mojega dedka."

Ko ti čestitajo, ker si potomec velikega pisatelja Harry Lloyd je odraščal v precej umetniško naravnani družini; oče in mati sta se gibala v svetu literature, sestra je radijska producentka, brat fotograf, njega pa je že od malih nog navduševalo gledališče. Kot rečno, je po stopinjah odličnih igralcev svoje generacije, recimo Eddieja Redmayna in Toma Hiddlestona svojo igralsko pot intenzivneje začel na Etonu.

Šolanje je s študijem angleščine nadaljeval na Oxfordu, hkrati pa je še vedno ogromno časa preživel na odrskih deskah – medtem ko je pisal diplomo o Dickensu, seveda.

Sorodstvena vez z velikim angleškim pisateljem prihaja po mamini strani. "Najboljša plat tega je, da zaradi dobro zabeleženega družinskega drevesa o svojih bolj oddaljenih sorodnikih vem veliko več, kot bi sicer. Sem pa seveda zelo ponosen na to, da sem njegov potomec. Veseli me tudi, ko ti ljudje za to čestitajo, čeprav nisi v resnici za nič zaslužen."

Prebrodil svoje prvotne zadržke Na začetku svoje igralske poti pred kamero, Lloyd nad svojo sorodstveno vezjo sprva ni bil najbolj navdušen – bal se je namreč, da je vlogo v filmu David Copperfield dobil ravno zaradi nje. "Nisem si želel obtičati v Dickensovih romanih, ker potem ne bi vedel, ali sem v resnici sploh dober. Ko mi je uspelo znebiti se okov, sem se preizkusil še v vrsti različnih vlog in si mislil: 'Dobro, saj mi gre. Ne gre le za nepotizem. Zdaj lahko uživam.'."

Kljub temu da se je mladenič tudi sam pri sebi izkazal kot nadarjen in raznolik igralec, pa se je še enkrat vrnil k svojemu praprapradedku. Videti ga je mogoče v večkrat nagrajeni seriji Great Expectations, posneti po Dickensovem istoimenskem romanu. "Čeprav sem dvakrat premislil, preden sem se udeležil avdicije za novo adaptacijo Dickensonovega romana, je bilo čudovito biti del tega. Kaj takega bi se lotil, tudi če z njim ne bi bil v sorodu, zato sem si mislil, da moram svoje zadržke preboleti in preprosto skočiti v ta projekt – in to sem tudi storil."