Gustaf Skarsgård: Po očetovih sledeh

"Nikoli se nisem nehal spraševati tega, če me ljudje spoštujejo le zaradi moje priimka. Vedno sem se zavedal, da sem na ta način privilegiran, po drugi strani pa se ravno zaradi tega še bolj trudim izpopolniti svoje veščine – samo na ta način se lahko prepričam, da sem uspešen zaradi samega sebe."

To, da sinovi hodijo po očetovih stopinjah, pravzaprav ni nič nenavadnega, vseeno pa se malce redkeje zgodi, da očetovi poti sledi vseh šest njegovih otrok. S tem se lahko pohvali eden najbolj znanih švedskih igralcev Stellan Skarsgård – s svojim igralskim talentom je namreč "okužil" vseh pet svojih sinov in tudi eno hči. V svetu filma in televizije je trenutno daleč najbolj znan njegov najstarejši sin, ki mu je že uspelo narediti trden in prepričljiv prehod čez lužo, večina pa ga pozna po vlogi hladnega vampirja Erica Northamna – to je seveda nihče drug kotAlexander Skarsgård. Vedno bogatejši je tudi življenjepis dvaindvajsetletnega Billa Skarsgårda, z izjemno bogato filmsko in gledališko kariero pa se lahko pohvali tudi dvaintridesetletni Gustaf.

S splavom na pot iz Peruja proti Polineziji Gustafa Skarsgårda je v naših kinematografih trenutno mogoče videti v najdražjem in hkrati po zaslužku najbolj uspešnem norveškem filmu do zdaj – pustolovščini, posneti po resničnih dogodkih, pustolovščini, ki jo je režiser Joachim Rønning preprosto poimenoval Kon-Tiki. Zgodba, ki je bila letos nominirana za tujejezičnega oskarja, je osnovana na dogodkih s konca 40. let 20. stoletja, ko se je norveški antropolog in pustolovec Thor Heyerdahl na splavu odpravil na trimesečno potovanje iz Južne Amerike do Polinezije, saj je želel na ta način dokazati, da Polinezije pred 1500 leti niso poselil z vzhoda, temveč zahoda oziroma prebivalci Južne Amerike.

Gustaf je v filmu upodobil švedskega antropologa in enega od članov posadke, Bengta Danielssona, vendar to pomeni, da to ni prvi Gustafov film, ki se je potegoval za tujejezičnega oskarja. Pravzaprav je Gustaf Skarsgård na oskarje prvič odpotoval s svojo prvo pomembnejšo filmsko vlogo, vlogo v filmu Zlo (Mikael Håfström, 2003), ki pripoveduje o nasilju med fanti v zasebnem internatu.

Vzhajajoči igralski talent In če je moral v Zlu upodobiti nasilnega fanta, pravi, da mu to ni delalo večjih težav in da se je moral veliko bolj potruditi za upodobitev prijaznega mladeniča v švedskem filmu Förortsungar (Kidz in da Hood, 2006), zaradi katerega so ga na Berlinalu pred nekaj leti imenovali za eno vzhajajočih igralskih zvezd. "Zavedal sem se, da se lahko pri tej vlogi zanašam le na šarm, ki ga premorem, a sem po prvem snemanju ugotovil, da svojega šarma ne maram preveč. Je pa res, da je dvom samega vase eden mojih glavnih pogonov."

Enega od razlogov za dvom v svoj talent je Gustafu dolgo časa predstavljal izjemno znan in cenjen priimek, je pa v boju s tem dvomom pomagalo tudi dejstvo, da je kot osemnajstletni mladenič postal najmlajši bodoči profesionalni igralec, ki so ga v domačem Stockholmu sprejeli na tamkajšnjo najbolj cenjeno igralsko šolo, šolo, kjer so se kalili tudi igralci, kot so Greta Garbo, Ingrid Bergman, Max von Sydow in Bibi Andersson.

"Mislim, da je igranje najboljša služba na svetu," pravi mladenič. "Gre za raziskovanje tega, kaj pomeni biti človek. Gre za delo, s katerim se učiš razumevanja različnih tipov ljudi in tudi samega sebe."

"Srečo imam, da lahko počnem prav vse" Gustaf je kot igralec sicer aktiven tako v svetu filma in televizije kot na gledaliških deskah – te mu namreč pomenijo ogromno. "Srečo imam, da lahko počnem prav vse. Gledališka igra mi pomeni osnovo te veščine, s seboj prinaša pa tudi vznemirjenje igranja pred občinstvom. Filmsko igranje je pa bolj zabavno in raznoliko."

Tako kot njegov starejši brat Alexander, se je tudi Gustaf že preizkusil čez lužo. Preboj v Hollywood je doživel leta 2010 s filmom The Way Back režiserja Petra Weira. Gre za zgodbo, v kateri sedem zapornikov, ujetih v času vladanja Stalinovega terorja, leta 1940 zbeži iz sovjetskega gulaga, v njem pa je mogoče med drugim videti tudi Colina Farrella in Eda Harrisa – ta je na Gustafa naredil velik vtis. "Vedno sem ga občudoval, je tako 'skuliran' in zagnan. Delali smo sicer šestnajst ur na dan, šest dni v tednu. Jedel nisem nič, ker sem moral med snemanjem shujšati. Po štirih mesecih sem prišel domov s salmonelo in petnajstimi kilogrami manj. Bilo je težko, danes pa se vse skupaj zdi kot sanje."

Brez bratskega rivalstva ne gre In kaj Gustaf Skarsgård pravi o odnosu v svoji igralsko zagnani družini? "Oče mi je bil vedno pripravljen svetovati, z brati pa smo precej tekmovalni. Seveda smo vsi ljubosumni. Če kdo dobi super vlogo. Če bi bili en do drugega preveč vljudni, bi bilo to precej zlagano in ogabno. Če je v družini toliko igralcev, moraš biti iskren."

Gustaf zase sicer pravi, da svojega življenja in kariere ne načrtuje daleč vnaprej, ga bo pa še leto mogoče videti v drami Autumn Blood pa tudi v komedijiThe Big Leap, v kateri bo odigral enega od treh ljudi, ki se srečajo na visoki stolpnici, in sicer vsi z namenom, da storijo samomor. Obenem se je mladi igralec pridružil tudi seriji ameriške televizije History, zgodovinski seriji, naslovljeni Vikings. Ta bo pripovedovala zgodbo enega največjih nordijskih herojev Ragnarja Lothbroka.